Herpesvirusi z nenavadno širokim spektrom delovanja

Strokovnjaki so dokazali, da sta dva konjska herpesvirusa (tip 1 in tip 9) razvila nenavadno širok spekter delovanja. Pri severnih medvedih in drugih daljno sorodnih vrstah lahko povzročita celo pogin živali. Zanimivo je tudi dejstvo, da herpesvirus tipa 9 (EHV-9) najverjetneje za svoj rezervoar uporabljajo afriške nosoroge.

Konjska herpesvirusa EHV-1 in EHV-9 povezujemo z respiratornimi obolenji, abortusi, nevrološkimi simptomi in pogini pri konjih in njihovih divjih sorodnikih, na primer zebrah in perzijskih poloslih.

Tudi neobičajne živalske vrste, na primer severni medvedi, se lahko inficirajo z omenjenimi virusi. Kljub dejstvu, da herpesvirusi načeloma veljajo za vrstno specifične, se EHV-1 in EHV-9 obnašata neobičajno. Sočasno s svojimi naravnimi gostitelji sta namreč sposobna infekcije vrst, ki ne spadajo med kopitarje. Za te neobičajne vrste pa ima infekcija tudi posebej negativne posledice na zdravstveno stanje.

Rezultati študije kažejo na veliko razširjenost EHV-9 protiteles pri zdravih afriških nosorogih. Rezultati napeljujejo na sklep, da so tudi oni dovzetni na okužbo z EHV-9 in so tako naravni gostitelj, morda celo doživljenjski vir in rezervoar virusa.

V nasprotju s tem so raziskovalci pri zebrah le v redkih primerih dokazali protitelesa na EHV-9, medtem je bila mnogo pogostejša okužba s EHV-1, kot je to običajno tudi za druge, konjem podobne vrste. Zanimivo je dejstvo, da je bila med prostoživečimi vrstami zeber dokazana mnogo večja razširjenost virusa EHV-1 kot pri zebrah iz živalskih vrtov. Iz tega lahko sklepamo, da v ujetništvu pada nevarnost za okužbo s herpesvirusom.

Mednarodna skupina raziskovalcev iz Nemčije (Leibniz-Instituts für Zoo- und Wildtierforschung - IZW), Francije (Réserve Africaine de Sigean), Namibije (Bwabwata Ecological Institute), Švice (Zoo Basel) in Egipta (Kafrelsheikh University) je raziskovala seroprevalenco EHV-1 in EHV-9 pri prostoživečih in udomačenih živalih. V ta namen so uporabljali inovativno, visoko občutljivo in specifično imunološko metodo. Testirali so na stotine divjih in pri človeku živečih živali, ki so skupaj pripadale 30 vrstam iz 12 rodov in 5 družin.

Walid Azab/Institut für Virologie, Freie Universität Berlin

Strokovnjaki predvidevajo, da sta EHV-1 in EHV-9 razvila širši spekter afriških sesalskih gostiteljskih vrst, ki tako vključujejo tudi daljno sorodne nedvokopitarje.Tako imata virusa širši vrstni spekter s preferenco za afriške rastlinojede. Na ta način lahko v ekosistemih, kjer prostoživeči konji živijo v ožjem kontaktu z drugimi živalmi, kot so zebre in nosorogi, napadajo zmeraj nove naravne gostitelje. Pred nedavnim so bili tudi potrjeni nekateri smrtni primeru prenosov EHV med različnimi živalskimi vrstami, kar vodi do sklepa, da bi konji in zebre lahko predstavljale vir teh okužb. Potrebne pa so seveda ponovne študije za dokazovanje vloge kopitarjev v epidemiologiji EHV, tako v ujetništvu kot v divjini.

Publikacija v celoti

Abdelgawad A, Hermes R, Damiani A, Lamglait B, Czirják GÁ, East M, Aschenborn O, Wenker C, Kasem S, Osterrieder N, Greenwood AD (2015): Comprehensive serology based on a peptide ELISA to assess the prevalence of closely related equine herpesviruses in zoo and wild animals.

http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0138370