Ebola virus: panika je slab nasvet

Kljub temu, da se tveganje za širjenje virusa po Evropi smatra kot izjemno nizko je za vse nacionalne zdravstvene ustanove in njihove uslužbence, zdravnike in veterinarje, zelo pomembno, da so pozorni na dogajanje in so v pripravljenosti za odziv.

Primerni plani zaščitnih ukrepov, ki se ob potrebi lahko nemudoma pričnejo izvajati, so najboljši odgovor za kontrolo možnega pojava virusa in za izogibanje nepotrebni in nekoristni paniki.

Pomembna značilnost Ebola virusa je, da lahko živi in se množi pri različnih vrstah sesalcev. Zaradi te lastnosti je zoonotski virus, ki se prenaša med živalmi in ljudmi. Šimpanzi, gorile, netopirji in ljudje se lahko okužijo z virusom. Ebola je tako dober prikaz pomembnosti koncepta 'One Health', ki smatra ljudi in živali kot skupno celoto in ne kot dve ločeni skupini.   

Virus ebole se ne prenaša po zraku, kužni pa so le simptomatski pacienti. Za prenos je potreben neposreden kontakt s krvjo, izločki, organi ali drugimi telesnimi tekočinami mrtvega ali živega okuženega organizma, tako je tveganje za infekcijo nizko, predvsem v primeru učinkovitih preventivnih ukrepov.

Zaenkrat ni zdravila proti okužbi z ebolo in je najboljši način za zaustavitev širjenja bolezni stroga higiena in osebni preventivni ukrepi, ki vključujejo karanteno ljudi, ki so okuženi ali se sumi, da bi lahko bili.

OIE (World Organisation for Animal Health) je izdala seznam tehničnih informacij o virusu ebole s poudarkom na epidemioloških opažanjih in znanstvenih dognanjih o bolezni, vključno s podatki o živalskem rezervoarju.

Evropska komisija sodeluje z državami članicami EU in jih preko odbora HSC (Health Security Committee) informira o aktualnih dogajanjih ter koordinira pri pripravi ukrepov za preventivo v skladu z sklepom 1082/2013/EU o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje.

Pred nedavnim so španske regionalne oblasti pridobile sodni nalog za evtanazijo domačega psa zdravstvene negovalke, ki je pri testiranju na prisotnost virusa ebole reagirala pozitivno. Razlogi so vključevali preventivne ukrepe in nezadostne dokaze za ovržbo potencialne vloge prenosa virusa ebole preko psov ter sočasno pomanjkanje prostorov za karanteno.

Kljub temu, da obstaja možnost, da so nosilci virusa predvsem psi z endemičnih območij, kjer se lahko prosto gibajo in imajo dostop do trupel okuženih živali pa popolnoma drugačno tveganje predstavljajo hišni psi razvitega sveta, ki bi potencialno lahko bili izpostavljeni okužbi.

Psi sicer lahko seropozitivno reagirajo na teste za virus ebole, do danes pa klub temu še nikdar pri psu niso izolirali virusa. Na podlagi tega španski primer nikakor ne sme ustvariti zgleda, da je evtanazija avtomatično videna kot najboljša možnost v primeru ravnanja z domačimi živalmi, ki so prišla v kontakt s človekom, ki je na testiranjih za prisotnost ebole reagiral pozitivno.

Takšni specifični primeri se morajo obravnavati individualno, tveganje pa mora ocenjevati multidisciplinarna ekipa strokovnjakov.