Prvi dokazi za genetsko vodeno reproduktivno obnaanje čebel
(06.09.2012) V kraljestvu medonosnih čebel so naloge jasno razdeljenje: medtem ko matica lee jajčeca, so dalavke v običajnih primerih neplodne. Kateri geni urejajo delitev del in razmnoevanje, do sedaj za biologe ostajala uganka.
Antje Jarosch
Molekularni ekologi Univerze Martin-Luther v Halle-Wittenberg (MLU) so prvič uspeli dokazati povezavo med posebnim genom in značilnim reproduktivnim obnaanjem čebel.
Ugotovitve so objavili v priznani strokovni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS).
Za preivetje so medonosne čebele glede reprodukcije odvisne od delitve dela.
Namesto, da bi same legle jajčeca, vzgajajo evropske čebele delavke svoje sestre, ki jih je producirala njihova matica, vzdrujejo čistočo panja in nabiranjo hrano.
Posebni mediatorji, ki jih proizvaja matica, delavkam preprečujejo, da bi se razmnoevale. "Manj kot en odstotek delavk lahko ob prisotnosti matice aktivira svoje jajčnike," razlaga diplomirana biologinja Antje Jarosch z MLU.
S molekularno genetskim primerjanjem evropske medonosne čebele in junoafrike kapske čebele, ji je uspelo odkriti genetski mehanizem, ki vpliva na reprodukcijsko obnaanje kapske čebele.
e veliko let preiskujejo molekularni ekologi na MLU gene junoafrike kapske čebele. "Kapska čebela se glede razmnoevalnega obnaanja temeljito razlikuje od evropske medonosne čebele.
Na primer, veliko več delavk pri njih lahko lee jajčeca tudi v prisotnosti matice," pojasnjuje Jaroscheva. V okviru svoje doktorske naloge je raziskala delovanje gena, za katerega biologi iz Halle-Wittenberg predvidevajo, da je odločilnega pomena za razmnoevalno obnaanje pri insektih.
"Gemini-gen nadzoruje aktivacijo jajčnikov in produkcijo mediatorjev, ki preprečujejo razmnoevanje delavk," razlaga doktorica.
30-letnica je ugotovila, da lahko več delavk aktivira jajčnike in je posledično sposobnih razmnoevanja, ko Gemini-gen čebel ni aktiven. S tem je prvič v svojem delu uspela dokazati funkcionalno povezavo med genom in razmnoevalnim obnaanjem insektov.
Antje Jarosch je tudirala na Univerzi Humboldt v Berlinu ter opravlja doktorski tudij od 2006 na Intitutu za zoologijo na MLU na področju molekularne ekologije.