Prvi dokazi za genetsko vodeno reproduktivno obnašanje čebel

Molekularni ekologi Univerze Martin-Luther v Halle-Wittenberg (MLU) so prvič uspeli dokazati povezavo med posebnim genom in značilnim reproduktivnim obnašanjem čebel.

Ugotovitve so objavili v priznani strokovni reviji „Proceedings of the National Academy of Sciences“ (PNAS).

Za preživetje so medonosne čebele glede reprodukcije odvisne od delitve dela.

Namesto, da bi same legle jajčeca, vzgajajo evropske čebele delavke svoje sestre, ki jih je producirala njihova matica, vzdržujejo čistočo panja in nabiranjo hrano.

Posebni mediatorji, ki jih proizvaja matica, delavkam preprečujejo, da bi se razmnoževale. "Manj kot en odstotek delavk lahko ob prisotnosti matice aktivira svoje jajčnike," razlaga diplomirana biologinja  Antje Jarosch z MLU.

S molekularno genetskim primerjanjem evropske medonosne čebele in južnoafriške kapske čebele, ji je uspelo odkriti genetski mehanizem, ki vpliva na reprodukcijsko obnašanje kapske čebele.

Že veliko let preiskujejo molekularni ekologi na MLU gene južnoafriške kapske čebele. "Kapska čebela se glede razmnoževalnega obnašanja temeljito razlikuje od evropske medonosne čebele.

Na primer, veliko več delavk pri njih lahko leže jajčeca tudi v prisotnosti matice," pojasnjuje Jaroscheva. V okviru svoje doktorske naloge je raziskala delovanje gena, za katerega biologi iz Halle-Wittenberg predvidevajo, da je odločilnega pomena za razmnoževalno obnašanje pri insektih.

"Gemini-gen nadzoruje aktivacijo jajčnikov in produkcijo mediatorjev, ki preprečujejo razmnoževanje delavk," razlaga doktorica.

30-letnica je ugotovila, da lahko več delavk aktivira jajčnike in je posledično sposobnih razmnoževanja, ko Gemini-gen čebel ni aktiven. S tem je prvič v svojem delu uspela dokazati funkcionalno povezavo med genom in razmnoževalnim obnašanjem insektov.

Antje Jarosch je študirala na Univerzi Humboldt v Berlinu ter opravlja doktorski študij od 2006 na Inštitutu za zoologijo na MLU na področju molekularne ekologije.