Izbirčni čmrlji – insekti imajo raje zdravo rastlinje

(19.09.2016) Čmrlji in drugi opraševalski insekti so pomemben del naravi in prav tako ogroženi. Za njihov obstoj je pomembna optimalna prehrana, saj lahko le ob njej nastajajo dovolj velike in zdrave družine.

Aktualna raziskava pod vodstvom ameriškega ministrstva za kmetijstvo je dokazala, da opraševalci niso le pridni, temveč tudi pametni. Za svojo prehrano namreč načrtno iščejo rastline, ki se najbolj skladajo z njihovimi potrebami po hranilnih snoveh. Odločanje za rastlino torej ni povezano z njenimi lastnostmi, kot so barva ali oblika, kot se je včasih predvidevalo, temveč od fiziologije hranilne sestave samega peloda.  

Manjšo vlogo pri sestavi imajo ogljikovi hidrati kot vir energije, saj te v zadostnih količinah pridobijo preko nektarja. Predvsem pozornost namenjajo vsebnosti proteinov in maščob, torej lipidov v pelodu. Med raziskavo na Univerzi Pensilvanije so potrdili, da čmrlji namerno iščejo rastline, ki imajo primerno razmerje proteinov in lipidov in sicer razmerje, ki je za njihov trenutni prehranski status najprimernejše.

Da bi raziskovalci lahko izključili izbiro rastline na podlagi drugih dejavnikov, ki bi lahko bili odločilni, so pogoje v sklopu laboratorijske raziskave priredili tako, da so čmrljem ponudili samo hrano z določenimi razmerji med proteini in lipidi. Enako so se v tem primeru insekti odločali za odgovarjajočo kombinacijo, ki jim je bila najprimernejša.

Strokovnjaki predvidevajo, da imajo žuželke na svojih tipalkah posebne senzorje, s katerimi zaznajo potrebne informacije in jih lahko tudi predajo naprej. Dodatna teorija predvideva, da morda senzitivnost za določena hranila popusti, ko so čmrlji siti.

Populacije opraševalnih insektov se po vsem svetu krčijo. Ob vedenju, da ti insekti poskušajo prilagajati svoj jedilnik trenutnim potrebam, bi lahko pripomoglo k boljšanju izbire nasajenih rastlin na rekultiviranih zemljiščih in doprineslo k izdelavi natančnejših in bolj ciljanih programov za zaščito insektov.

Friederike Heidenhof, aid.de

Sorodni članki

Otok upanja za divje čebele: Pomen kamnolomov; Vir slike: Annemarie Wurz

Otok upanja za divje čebele: Pomen kamnolomov

Raziskovalna skupina Univerze v Göttingenu, NABU v Rhedeju in Inštituta Johann Heinrich von Thünen v Braunschweigu je raziskovala pomen apnenčastih kamnolomov za zaščito divjih čebel.
preberi več

Študija: Ekološko kmetovanje koristi medonosnim čebelam; Vir slike: Thomas Zimmel/VET-MAGAZIN

Študija: Ekološko kmetovanje koristi medonosnim čebelam

Ekološko kmetovanje in cvetlični pasovi spodbujajo zdravje medonosnih čebel. Čebelje družine so močnejše in na splošno bolj zdrave v njihovi bližini
preberi več

Diagnostični altas patologije čebel

Diagnostični altas patologije čebel

Barvni diagnostični atlas patologije čebel je prva tovrstna publikacija. V angleškem in nemškem jeziku podaja bralcu obsežno podlago, ki je nujna za razumevanje funkcionalne anatomije medonosnih čebel in patogeneze čebeljih bolezni
preberi več

EFSA

Pesticidi in čebele – poziv za posredovanje podatkov

Organizacija EFSA prosi nacionalne organe, raziskovalne organizacije, industrijske obrate in druge povezane interesne skupine k posredovanju koristnih informacij za ocenjevanje nevarnosti za čebele, ki jo predstavlja uporaba treh neonikotinoidnih pesticidov
preberi več

Leibniz-Institut für Neurobiologie

Nova odkritja o čebelah koristijo tudi raziskavam s področja robotske tehnologije

Nova strokovna spoznanja so ponovno potrdila, da so čebele še veliko pametnejše, kot se je predvidevalo. Nova spoznanja so zanimiva tudi za robotsko tehnologijo
preberi več

Gesellschaft Deutscher Chemiker

Insekticidi neonikotinoidi niso strupeni le za čebele

Nekatera zaščitna sredstva za rastline se prenesejo celo na njihova semena. Rastoča mlada rastlina ima tako pesticid v steblu in listih, neželeni škodljivci, ki se z njimi prehranjujejo pa se tako zastrupijo.
preberi več

Epilobee

Umiranje čebeljih družin na območju Evrope

V Evropi izginja manj čebel, kot je bilo pričakovano. Na severu je umiranje čebeljih družin pogostejše kot na jugu in vzhodu. Najverjetneje vzrok omenjenega dejstva leži v klimatskih razlikah, pojasnjuje Evropska Komisija
preberi več

Čebele; Vir slike: Deutscher Imkerbund

Čebele ob ugrizu izločijo naravni anestetik

Skupina raziskovalcev iz Grčije in Cipra je v sodelovanju s francoskimi strokovnjaki Laboratorija za evolucijo, genomiko in razvoj vrst na Francoskem nacionalnem centru za znanstvene raziskave (CNRS) ugotovila, da čebele ob ugrizu izločijo tudi naravni anestetik.
preberi več