Predstavljamo vam Aragorna!

Skoten je bil 4. 5. 2015 in je tako 1 leto starejši od volkulj, ki sta že bivali v ZOO Ljubljana. Po postopnem združevanju se dobro razumejo, dominantnejša izmed samic, Isa, pa zanj kaže veliko zanimanja.

Kanadski volkovi živijo na Aljaski, v Skalnem gorovju, severnem delu ZDA (Koloradu) in Kanadi. V primerjavi s svojimi bližnjimi sorodniki imajo manjše uhlje, krajši gobec ter bolj čokato telo, kar je prilagoditev na hladnejše podnebje.

V zimskih mesecih jih prekriva gosta podlanka, preko katere raste daljša vodoodbojna nadlanka, ki kožuhu daje tudi barvo. S temnejšo obarvanostjo kožuha v hladnih zimskih dneh si zagotavljajo boljši sprejem toplote preko sončnih žarkov.

Za razliko od večine živali je zima zanje čas izobilja, saj v visoki snežni odeji lažje lovijo. Divjad, ki je povečini njihov plen, jim v snegu le s težavo pobegne. Lovijo lose, severne jelene, divje prašiče, kune, zajce … Največkrat plenijo shirane, bolne, oslabele živali ter tako poskrbijo, da se v naravi ohranja predvsem zdrav in močan plen.

Zakaj ima novi samec svetlo obarvan kožuh, samici pa sta temni?

Barva kanadskih volkov ni vrstno ali spolno specifična in variira od bele, preko sive do črne. Črno obarvani volkovi so melanistična barvna varianta volkov, ki ni nastala v naravi, ampak z mutacijo pri domačih psih.

V zadnjih nekaj tisoč letih so se psi večkrat križali z volkovi in tako se je prenesla tudi ta mutacija. To je tudi edina doslej znana mutacija pri živalih, ki je nastala kot posledica človekove »umetne« selekcije in se je prenesla in uveljavila v populacijah v naravi.

Volkovi s črnim kožuhom se najpogosteje pojavljajo v gozdnih območjih Severne Amerike, kjer je črno obarvanih več kot 60 % volkov, medtem ko jih je v odprtih zasneženih območjih Kanadske tundre le 7%. Raziskovalci zato sklepajo, da črna obarvanost za te volkove predstavlja pomembno prilagoditveno prednost.

 www.zoo.si