Otvoritev nove ograde za leve ob 70. obletnici ZOO Ljubljana

Na praznovanju, ki ga je spremljalo čudovito pomladno vreme, se je do dvanajste ure nabralo več kot 1.500 obiskovalcev, najmlajši pa so še posebej uživali ob živalski animaciji Čukov in Ribiča Pepeta.

Sicer pa je bil ves dan posvečen levom in ostalim največjim mačkam sveta.

Obiskovalci so jih lahko spoznavali na bioloških in ustvarjalnih delavnicah, v zakulisju pa so lahko spoznali tudi njihove oskrbnike, igrače in notranja bivališča.

Jubilantu Živalskemu vrtu Ljubljana je prišel čestitat tudi župan MOL Zoran Janković ter skupaj z gostiteljico direktorico Zdenko Ban Fischinger in zlatimi pokrovitelji ZOO Ljubljana upihnil svečke na torti velikanki.

Čaja in Maksimus

Pod Rožnikom lahko po 6-letnem premoru zopet slišimo rjovenje levov – Maksimusa in Čaje, ki sta dva izmed le 100 predstavnikov ogrožene podvrste azijskih levov, ohranjenih  v okviru Evropske zveze živalskih vrtov, v naravi pa jih je le še okoli 500. 

V ZOO Ljubljana sta se že dobro privadila novega, prostornega domovanja in osebja ter uživata v zgodnjem pomladnem soncu.

ZOO Ljubljana

Marsikdo je presenečen, ko sliši da gre za azijska leva. Včasih so se levi razprostirali strnjeno od Afrike, preko arabskega polotoka do Indije. Danes se jih je v nacionalnem parku Gir v Indiji, ki je njihova poslednja azijska oaza, ohranilo le še okrog 500. Zato se je ZOO Ljubljana odločil, da v svojo novo ogrado sprejme to močno ogroženo podvrsto levov.

Iz naravovarstvenih razlogov so v zgodnjih devetdesetih letih živalski vrtovi v Londonu, Helsinkih in Zürichu uvozili devet azijskih levov iz Indije. Leta 1994 je bil znotraj Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) uveden Evropski vzrejni program ogroženih vrst (EEP). EAZA je leta 1999 objavila prvo evropsko rodovno knjigo.

Danes je v Evropskem vzrejnem programu okrog 100 azijskih levov, katerim pripadata tudi Čaja in Maksimus. V ZOO Ljubljana so ju pripeljali 30. januarja 2019 iz Poljske in sicer iz ZOO Lodz, ki je zaradi večje prenove živalskega vrta potreboval premestitev svojih levov. ZOO Ljubljana tako s svojimi novimi prostorskimi kapacitetami, kadri, znanjem in ozaveščanjem prispeva k ohranitvi te ogrožene in v naravi zdesetkane podvrste.

Posebneži med mačkami

Levi so pripadniki družine mačk, a so v marsičem povsem samosvoji. Večina mačk je samotarskih, samec in samica sta si podobna. Običajno dobro plezajo in imajo vzorčast kožuh. Pri levih je med vsemi mačkami raznolikost med spoloma najbolj očitna, obarvanost je monotona, med vsemi so tudi najbolj družabne. Zaradi velikosti ne morejo plezati.

Drugačni od afriških

Samci azijskih levov imajo v primerjavi z afriškimi daljši čop dlak na konici repa ter manjšo in krajšo grivo, zato so njihovi uhlji na vrhu glave vidnejši. Griva s starostjo postaja bolj košata in temnejša, prav tako barva nosu. Griva jim daje večji videz ter jih varuje pred ugrizi in kremplji tekmecev.

ZOO Ljubljana

Na komolcih imajo bolj izrazit šop dlak. Samec in samica imata kožno gubo na trebuhu, kar se le redko pojavlja pri afriških levih. Visoki so lahko do 120 cm, masa samcev je do 190 kg, samic pa do 150 kg. Večinoma so dejavni v mraku in ponoči.

Nova ograda

Nova ograda se razprostira na 1.200 m2 in je urejena skladno s sodobnimi smernicami gojitve levov v živalskih vrtovih. Notranji prostori merijo 170 m2, zunanji pa preko 1000 m2. Levi imajo radi nadzor nad okolico, zato je v ogradi hribček z razglediščem na sosednjo ogrado z antilopami.

Pred opazovališčem za obiskovalce je ogrevana ploščad z nadstreškom, kjer se levi radi zadržujejo. Ograda je sončna z naravno senco dreves, ima tudi bazen. Notranji prostor je ogrevan. V njem bosta leva bivala pozimi, kadar bo zanje zunaj prehladno, obiskovalci pa ju bodo lahko opazovali skozi steklo.

 www.zoo.si