Nova pošiljka dobrih novic iz živalskega vrta Ljubljana
(02.04.2020) V začetku pomladi so mladiče skotile črne čopičarke, divje svinje in dvogrbe kamele pa tudi mare, zebre in indijski ježevci. Novi starši so se z vso predanostjo lotili svojih dolžnosti. Odrašča tudi Leona, ki je letos upihnila že 4 svečke.
Taksi očka v družini črnih čopičark
Mama čopičarka v ZOO Ljubljana živi skupaj s svojo družino, ki jo sestavljajo samec in samica ter njunih pet različno starih potomcev. V začetku februarja se je njihova družina povečala za dva člana.
Par čopičark je skupaj vse življenje. Ko mladiči odrastejo, zapustijo osnovno družino, si najdejo partnerja ter samostojno zaživijo. Pred tem pa skupaj z očetom pomagajo mami skrbeti za novorojene sestre in brate ter si tako pridobijo izkušnje za lastno starševstvo.
Samec in starejši mladiči se izmenjujejo pri prenašanju novorojenčkov
na svojih hrbtih. Pri tem pa ne pozabijo na samico, ki jo varujejo,
opozarjajo pred plenilci in ji podajajo hrano.
Samica zato
lahko poje zadostno količino hrane, prihrani energijo in ima več mleka
za novorojenčke, ki imajo tako večjo možnost preživetja v naravi. Po tem
so marmozetke edinstvene med vsemi opicami.
S skupno skrbjo za mladiče ter z medsebojnim negovanjem kožuhov krepijo družinske vezi. Mladiči po dveh mesecih samostojno spremljajo skupino in se učijo, kaj v okolju je užitna hrana ter kako se navrta drevesna skorja, da prideš do slastnega soka, ki je poleg žuželk njihova poglavitna hrana.
Divja svinja sama skrbi za mladiče
Konec februarja je ponovno poslala mama tudi divja svinja. Za razliko od mame čopičarke, pa ona sama skrbi za svoje mladiče. Njihov prihod nam je napovedala z gnezditvenim vedenjem. V leseno zavetje je nanosila velik kup slame in si iz nje pripravila gnezdo, v katerem je skotila 4 mladiče.
Vsak od njih si je izbral svoj sesek in začel sesati hranljivo mleko. Po nekaj urah so se mladiči že postavili na noge, vendar prve dni niso zapustili gnezda. V njem so na varnem ob mami, kot večina novorojenčkov, veliko spali.
Sedaj sledijo samici, se podijo po ogradi, raziskujejo bivališče in že pokušajo hrano, s katero se prehranjuje njihova mama. Samica je izredno skrbna, kljub svoji velikosti nežna in seveda zaščitniška mama. Malčki so zaradi progastih kožuščkov na gozdnih tleh skoraj nevidni in ta vzorec jih v naravi, poleg mame, ščiti pred plenilci.
Otroški vrtci dvogrbe kamele
Čreda dvogrbih kamel, ki jo sestavljajo samec Karlo, samica Salima in njena potomca Hasan ter Gobi, se je povečala za novega člana, dolgonogo Zayo. V jeziku ljudstva, ki živi v Mongoliji, kjer so v naravi razširjene tudi dvogrbe kamele, njeno ime pomeni »usoda« ali »sreča«. V času epidemije koronavirusa smo ime skrbno izbrali, saj si kot družba prizadevamo premagati virus, širiti medčloveško pomoč in pozitivne zgodbe.
Kamele so bolj tihe živali. Ob rojstvu mladiča pa se samica pogosto in glasno oglaša, mali ji odgovarja in tako se poznata tudi po glasu. Vse samice v čredi kotijo na posebnih, od samcev odmaknjenih prostorih. Tam oblikujejo nekakšne "otroške vrtce", kjer skupaj varujejo mladiče pred plenilci in se izmenično nemoteno pasejo, da imajo dovolj mleka za svoje potomce.
Bodičasta mama
Zelo zanimiva živalska družina pri nas so indijski ježevci, ki jih uvrščamo med glodalce. Samice so kljub bodicam zelo ljubeče in skrbne mame. Naša je konec marca skotila dva mladiča. Ob rojstvu sta že imela dlake in sta takoj odprla oči, njune bodice pa so bile mehke – otrdele so nekaj ur po rojstvu. Mladiča sesata mleko iz seskov, ki so ob strani maminega trebuha. Kmalu bosta sama glodala hrano.
Samica je skrbna, nežna in ljubeča mama. Liže ju z jezikom, mladiča pa se stiskata k njenemu bodičastemu kožuhu. Med seboj se sporazumevajo tako, da šklopotajo z bodicami, cvilijo in godrnjajo. Ko samica brani mladiče, nasrši bodice, topota z zadnjimi nogami, rožlja z votlimi bodicami in se godrnjavo oglaša. Pri vzreji zaroda pomaga tudi samec.
Črtast mladič
Čredo zeber sestavljajo samec Bili ter samici Hanka in Srečka. Srečka se je pred leti skotila v ZOO Ljubljana in prav na materinski dan je postala mama črtastemu mladiču. Poimenovali smo jo Sanaa, kar svahiliju pomeni ''umetnina''.
Črtast mladič
Sanaa je edinstvena umetnina, saj se zebre med seboj razlikujejo po vzorcu, podobno kot se mi med seboj razlikujemo po prstnih odtisih. Niti dve zebri nista enaki. Srečka se stalno zadržuje ob malčici in odganja ostale zebre, da bi si Sanaa zapomnila mamin vzorec prog in jo tako vedno našla v čredi. Po dolgih nogah lahko sklepamo, kako velika bo Sanna, ko bo odrasla.
Skupni podzemni brlog
Samec in samica mare sta si zvesta vse življenje. Na istem območju v ogradi živi več parov, ki si delijo podzemni brlog, rezerviran samo za njihove novorojence.
Mladiči so v njem na varnem pred plenilci, ven pa prikukajo šele, ko se približa samica, da jih podoji. Sesati dovoli le svojim mladičem, zato se ob brlogu samice izmenjujejo in mladiče skupno varujejo. Prve smo že opazili, koliko jih je, pa še ne vemo.
Samec svojo družico neprestano čuva pred plenilci in jo napadalno brani pred morebitnimi tekmeci. Z urinom in izločki analnih žlez jo celo označi.
Odraščanje Leone
Konec marca je Leona dopolnila štiri leta. Je že prava gospodična. Če je niste prepoznali po imenu, naj vam prišepnemo, da je članica družine šimpanzov, ki jo sestavljajo mama Neža, oče Boris, teta Nika in babica Mojca. Leona spretno pleza po lesenih plezalih, skače iz ene veje na drugo ter se guga na vrveh iz konoplje.
Zelo rada raziskuje, zato so ji oskrbniki v domovanje postavili posebno ''omaro'' z majhnimi odprtinami, ki ponazarja drevesno deblo in kamor lahko skrijejo različne priboljške. Zanjo so to semena sončnic in ličinke hroščev mokarjev.
A ker imajo pri omari prednost starejši šimpanzi, je Leona za darilo dobila tudi ogromnega plišastega leva in škatlo s priboljški. Pa vse najboljše, Leona!
