Skrivnostni sprejemni obred
(26.06.2020) Veterinar za male živali vsaj enkrat doživi trenutek, ko se vpraša, ali obstaja skrivnostni sprejemni obred, ki ga mora doživeti vsakdo, preden se lahko včlani v klub "pravih" lastnikov živali. Kolumna avtorice Dr. Dominique Tordy.
Moje sanje so bile, da postanem veterinarka.
Skupaj z lastniki in lastnicami – tako sem vsaj mislila – se veterinarji junaško borijo proti grozljivim boleznim in rešujejo ljubljene živali.
Danes mi je jasno: k poklicu veterinarja ne spada le zdravljenje pacientov, temveč tudi osrečevanje njih in njihovih lastnikov. Ta del našega poklica pa je grozno podcenjen...
Veterinar za male živali vsaj enkrat doživi trenutek, ko se vpraša, ali morda obstaja skrivnostni sprejemni obred, ki ga mora doživeti vsakdo, preden se lahko včlani v klub "pravih" lastnikov živali.
Obred bi lahko sestavljalo 5 stopenj glede na zahtevnost ter bi izgledal nekako takole:
Kako postati "pravi" lastnik ljubljenčka:
Izziv št. 1
Najdi svoj način življenja in ga zagovarjaj kot edinega pravilnega!
Ko si omislimo hišnega ljubljenčka moramo skozi številne odločitve. Ali bomo mački omogočili izhod na prosto, ali bo raje živela izključno v stanovanju? Bomo hranili pripravljeno kupljeno hrano, ali bomo sami kuhali za psa? Na kakšen način želimo vzgajati svojega psa? Ali smo celo prepričani, da je vsaka oblika vzgoje nesmiseln poseg v osebni razvoj živali?
Ne glede na odločitev, drži se je neomajno.
Izziv št. 2
Za nekaj časa se ne oziraj na zdravje svojega psa ali mačke!
Igranje s palico bi naj bilo nevarno. No ja, ljudje so že od nekdaj svojim psom metali palice, kaj pa sploh lahko gre narobe? Človeška hrana sicer lahko močno škodi prebavi našega ljubljenčka. Vendar pa včasih psi niso dobili drugega, kot ostankov z mize. Ob tem naš kuža tako rad je enako kot jaz! Naša mačka seveda ne more nikoli pasti z balkona, se ne bo igrala z božičnimi okraski in vsekakor ne bo nikdar kradla mesa iz vroče posode...
"No risk, no fun!"
Izziv št. 3
Postani histeričen nemudoma, ko pri svoji živali opaziš znake bolezni!
Čeprav zase šele po več tedenskih bolečinah organiziraš termin za obisk zdravnika, bodi pri svojem ljubljenčku pozornejši. Kašelj? Samo ne, da je odpovedalo srce! Bruhanje? Sigurna zastrupitev! Nekje je vidna kri? Smrt že trka na vrata!!!
Vsak simptom kar sam vabi, da nemudoma zaženemo izredno paniko!
Izziv št. 4
Googlaj do popolne norosti!
Bolezenski znaki že sami po sebi vzbujajo temne misli, še bolje pa je o njih povprašati Google, da bo dodatno spodbudil najslabše možnosti. Negativni stranski učinki cepiv, tablet proti parazitom ali kupljene hrane so na internetu prikazani v najslabši možni luči. Zelo pogosto se mora opozarjati na možnost zastrupitve v parkih in kraje domačih živali, vsekakor je tudi potrebno svariti pred pohlepnimi veterinarji. Čemu vse sploh še lahko verjamemo? Se še sploh lahko zaneseš na svoj občutek, ali bos s tem pogubil svojega ljubljenčka?
Z neomejenim dostopom do svetovnega spleta se je zelo enostavno spraviti do roba norosti.
Izziv št. 5
Za svojo žival naredi iz sebe popolnega norca.
Korak 1:
Za izziv so najprimernejše blage do srednje resne bolezni, kot so na primer občasno bruhanje, blag kašelj ali rahlo šepanje.
V teh primerih je nujno, da več dni ali tednov zaporedoma zdraviš žival sam, seveda z uporabo človeških zdravil, upoštevanjem namigov z interneta in poslušanjem nasvetov ljudi iz parka.
Korak 2:
Svoje zdravljenje zaključi natanko en dan pred praznikom, vendar šele po 10. uri zvečer! Takrat z namišljeno modro lučjo in sireno pridrvi do dežurnega veterinarja, da slučajno ne izgubljaš dodatnega dragocenega časa! Zapadi v neobvladljivo paniko kljub temu, da že drugi pacienti pridno čakajo v vrsti za pregled, ki je nujnejši od tvojega. Na vsak način prepričaj druge lastnike, da je tvoja žival upravičena takojšnjega pregleda!!!
Izziv je uspešno zaključen šele, ko so vsi v čakalnici prepričani o tvoji norosti.
Katero stopnjo si že dosegel?
Takšen 5-stopenjski plan bi marsikaj pojasnil, čeprav še nikoli nisem zasledila odprtega javnega obvestila. Na žalost pa sodelovanje pri obredu lastnikov psov in mačk ne prikaže v najbolj racionalni luči.
Resnično vprašljivo pa je zame predvsem sledeče:
Sama sem že izpolnila 4 od 5 izzivov.
In sedaj se poraja vprašanje: Le kako bi bilo, če nebi bila veterinarka...
Čutite, da tematika naslavlja prav vas? Razmišljate podobno? Ali ste popolnoma drugačnega mnenja? Pišite nam!
Naslovna fotografija: Shutterstock / Nikolina Novikova
