Pravi božični čudež

Moje sanje so bile, da postanem veterinarka.

Skupaj z lastniki in lastnicami – tako sem vsaj mislila – se veterinarji junaško borijo proti grozljivim boleznim in rešujejo ljubljene živali.

Danes mi je jasno: k poklicu veterinarja ne spada le zdravljenje pacientov, temveč tudi osrečevanje njih in njihovih lastnikov. Ta del našega poklica pa je grozno podcenjen...

Dragi kolegi, ste v božičnem času dežurni?

Tudi vi spadate med mnoge druge, ki se morajo med prazniki spopadati z več delovnimi izzivi?

Najverjetneje je v vsakem gospodinjstvu vsaj ena oseba, ki mora v obdobju praznikov prevzeti veliko delovnih mest ter jih kar najbolje opravljati. Naenkrat je nujno za polni delovni čas zasesti veliko področij. Iščejo se namreč matere in očetje, hitrostni nakupovalci, kuharji, varuške, pomirjevalci prepirov in tako naprej.

Celotna družina se vrti v divjem vrvežu, vsi so navdušeni in polni pričakovanj, ob tem pa se v kaosu med vsemi človeškimi nogami vrtijo še naši dragi ljubljenčki. Natanko vedo, da gre za posebno situacijo in da je sedaj najboljši trenutek, ki se ga lahko izkoristi – predvsem za kak kulinarični priboljšek.  

Ko si predstavljamo celotno sliko  je pravzaprav zares čudež, da se več živalim ne pripetijo manjše in večje nesreče ter jih ni večje število v ambulantah. V osnovi lahko štejemo za pravi božični čudež, da so tisočeri čokoladni božički pravočasno skriti na najvišje police (ali v okrogle otroške trebuščke), preden bi jih našli zvedavi kužki.

Tudi ob vseh racah, kokoškah in goskah, ki se v pečicah spreminjajo v dišeče praznične večerje, se lahko iz srca veselimo, da večina ljudi pospravi ostanke z mize, zaradi česar je le malo primerov psov, ki jim je uspelo pogoltniti nevarno ostre kosti perutnine.

Glede na številne svečke, ki v teh dneh krasijo dnevne sobe in jedilnice sem prav presenečena, kako redko med dežurstvom z mačk odstranjujemo ostanke voska in zdravimo opekline.

Nežne tačke lahko hitro in tiho skočijo na kuhinjske pulte, kljub temu pa večini mačjih lastnikov na srečo uspe preprečiti svojim ljubljenčkom, da bi kradli rozine iz božičnega kruha ali omake za pečenko.

In kljub dejstvu, da se zmeraj znova jezimo, kako neprevidni lastniki psov in mačk obiskujejo dežurne veterinarje, ker so njihovi ljubljenčki pojedli okraske ali otroške igrače, moramo pomisliti, kako relativno redko se pripetijo hujše nesreče, glede na trenutke ko enostavno... ni nič narobe!

Leta in leta prežijo okrašena drevesca, čokoladne figurice in druge nevarnosti v popolnem božičnem kaosu na nič hudega sluteče ljubljenčke. Le pravemu božičnemu čudežu lahko pripišemo, da se ne zgodi veliko več nesreč.

Torej, veselimo se, da se vsako leto zgodi toliko čudežev in da se tudi manjše nesreče običajno uspešno rešijo.

Upam, da so podobne katastrofe prizanešene tudi vam ter vam vsem želim sproščene in vesele božične dni.

Vaša
Dr. Dominique M. Tordy

Čutite, da tematika naslavlja prav vas? Razmišljate podobno? Ali ste popolnoma drugačnega mnenja? Pišite nam!

Naslovna fotografija: Robin Tordy

Do sedaj objavljeno