5,6 milijona evrov vredna prenova Kobilarne Lipica bo največja evropska naložba v državne kobilarne v zadnjih desetletjih
(19.05.2015) 19. maja bo minilo 435 let od ustanovitve Kobilarne Lipica in začetka reje lipicanske pasme konj – poklon obletnici je bil Dan lipicanca. Ob 435. obletnici Kobilarne Lipica se bo začel tudi projekt za vpis lipicanca na UNESCO-v seznam svetovne premične kulturne dediščine.
Izbrani lipicanski žrebci so bili glavne zvezde Dneva lipicanca, s katerim se je v Kobilarni Lipica začelo praznovanje letošnje 435. obletnice. 19. maja bo namreč minilo že 435 let, odkar je habsburški nadvojvoda Karel II, sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, odkupil lipiško posest od tržaškega škofa Nicola' de Coreta.
S tem dejanjem je postavil temelj kobilarne v Lipici, ta datum pa šteje tudi kot začetek reje lipicanske pasme konj.
Že tradicionalno so se lipicancem in jahačem Lipiške klasične šole jahanja kot posebni gostje na predstavi pridružili člani Združenja rejcev lipicanca Slovenije, ki povezuje zasebne rejce lipicanskih konj.
Zbrane sta nagovorila v. d. direktorja Kobilarne Lipica dr. Boštjan Bizjak in predsednik Združenja rejcev lipicanca Slovenije Marko Avšič, medtem ko je strokovni vodja obeh rejskih organizacij mag. Janez Rus predstavil nastopajoče in povezoval prireditev, na kateri so nastopili tudi člani promocijske skupine PRC Krumperk in jahači policijske konjenice.
Lipicanci na vajetih jahačev Lipiške klasične šole jahanja so najbolj navdušili z atraktivnimi skoki šole nad zemljo. Njihov nastop sta si med številnimi gosti ogledala tudi direktor avstrijske kobilarne Piber Max Dobretsberger in direktor madžarske kobilarne Szilvasvarad Andor Dallos, po tem ko je za prihodnost Kobilarne Lipica najbolj razveseljivo novico sporočil v. d. direktorja Kobilarne Lipica dr. Boštjan Bizjak: »Kobilarno Lipica želimo skupaj z drugimi lipicanskimi kobilarnami Evrope vpisati na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine.
Projekt je še čisto na začetku, vendar smo zadovoljni, da smo enotni in povezani z drugimi evropskimi državnimi kobilarnami. Druži nas zavest, da moramo izjemno kulturno dediščino državnih kobilarn varovati in ohranjati za bodoče rodove. UNESCO pa je pri tem garant najvišje stopnje varovanja in podpore.«
In čeprav je bil poklon 435. obletnici Kobilarne Lipica današnji Dan lipicanca, se bo najpomembnejši in tudi najzahtevnejši del praznovanja začel v prihodnjih dneh – z naslednjo fazo obsežne in dolgo pričakovane prenove kobilarne v vrednosti 5,6 milijona evrov. Podporo projektu je na današnji tiskovni konferenci izrazila v. d. generalne direktorice Direktorata za turizem in internacionalizacijo Eva Štravs Podlogar.
V. d. direktorja Kobilarne Lipica dr. Boštjan Bizjak je ob podpisu poudaril, da je to ni le največji projekt prenove v Kobilarni Lipica v zadnjih letih, ampak tudi največji projekt prenove v evropskih državnih kobilarnah. 85 odstotkov denarja zanj bo Kobilarna Lipica pridobila iz evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 odstotkov pa bo zagotovila Republika Slovenija iz državnega proračuna.
V sklopu A tega projekta bo prenovljena graščina - najstarejša stavba v Lipici, ki je v preteklosti služila kot upravna zgradba. Po obnovi bo namenjena prezentaciji zgodovine Lipice, z urejeno knjižnico in arhivom, v manjšem delu pa bo obdržala tudi svojo zgodovinsko vlogo.
V sklopu B bodo prenovljeni muzej kočij, kraška hiša in gostišče, v katerem bo zaživel muzej kulinarike. Sklop C bo obsegal revitalizacijo kulturne krajine s 14 posegi na krajinskih elementih. Sklop D bo obsegal prenovo javne razsvetljave, električnih vodov, svetil in konstrukcij za svetila, pa tudi gradnjo optičnega omrežja, ki bo v prihodnje omogočilo vpeljavo uporabe mobilne aplikacije za samostojne oglede lipiškega posestva. Sklop E bo obsegal obnovo čistilne naprave in komunalnih vodov.
V. d. direktorja Kobilarne Lipica dr. Boštjan Bizjak je prepričan, da bo ta prenova odprla možnosti povsem drugačnega doživljanja Kobilarne Lipica: »S to dolgo pričakovano naložbo bomo razbili mit o tem, da se v Lipico splača priti le za uro ali dve, na ogled, in se naslednjič vrniti s svojimi otroki ali vnuki.
Obiskovalci se bodo v Lipico vračali večkrat letno, mesečno ali tudi tedensko, saj ogledi ne bodo več vezani izključno na urnik ogledov, ampak se bodo obiskovalci individualno odločali, koliko časa se bodo zadržali na posameznih delih lipiškega posestva, kar bosta mobilna aplikacija in navigacija tudi omogočali.«
S tem se bo odprla možnost oblikovanja integralnih turističnih produktov, obenem pa tudi dvig obsega in kakovosti storitev. »Predvsem pa se bo koncept Lipice vrnil k svoji osnovni naravi. Mešanje konceptov in nedefinirana strategija se bosta strnila v enotno smiselno celoto,« je prepričan dr. Bizjak.
Letošnji projekt prenove bo tako nadgradil rezultate lani začetega projekta »1. faza celovite ureditve območja Kobilarne Lipica: ureditev površin in objektov, povezanih z izvajanjem turističnih programov«. Tudi tega je v višini 85 odstotkov sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj.
Ta milijon evrov vreden projekt je poleg prenove dela strehe na kompleksu hlevov na Borjači obsegal prenovo notranjosti Jubilejnega hleva in sosednjega manjšega hleva št. 2, temeljito prenovo tako imenovanega »Novega hleva«, kjer so nastanjeni žrebci v treningu, ter obnovo Tržaškega drevoreda in dvorišča Hof.
