Posledice ketoze
(22.03.2022) Članek je pripravil Marcin Kocik, tehnični svetovalec za Elanco v državah Centralne in Vzhodne Evrope.
Dobrobit živali
Dobrobit živali v družbi pridobiva na pomenu. Pri kravah molznicah je glavni pokazatelj dobrega počutja telesno stanje, vendar potrošniki običajno ne morejo oceniti, ali je krava npr. presuha. Čeprav je telesno stanje odvisno od različnih dejavnikov, kot so npr. pasma, fiziološko stanje, sezona, itd., je vendarle tesno povezano z dobrobitjo živali. Če so mlečne krave presuhe ali predebele je njihova dobrobit najpogosteje ogrožena. Ugotovljena je bila jasna povezava med ketozo in znižanjem telesne teže na začetku laktacije (1). Zato je na mestu domneva, da ketoza negativno vpliva na dobrobit živali z izrazito izgubo telesne teže v začetku laktcije. V čredi je vzdrževanje primerne telesne kondicije in posledično dobrobiti živali v začetku laktacije tesno povezano s spremljanjem ketoze.
Hiperketonemija (povišana vsebnost ketonskih teles v krvi) poveča možnost nastanka mastitisa in predstavlja tveganje za pojav nekaterih drugih bolezni: leva dislokacija siriščnika, metritis, klinična ketoza. Vse te bolezni vplivajo na dobrobit krav molznic. Metritis lahko povzroči nelagodje v trebuhu in bolečino v reproduktivnem traktu, mastitis je lahko zelo boleč in močno oslabi žival, dislociran siriščnik običajno zahteva kirurški poseg, ki je za žival stresen, preživelost pa vprašljiva. Vsa ta stanja lahko prizadenejo proizvodno sposobnost črede in vplivajo na izločanje živali iz črede.
Proizvodnja mleka
Hiperketonemija je povezana z nižjo proizvodnjo mleka pri kravah molznicah. V primeru potrjene prisotnosti BHB (beta hidroksi butirata) v mleku je po oceni proizvodnja mleka manjša za 1–1,4 kg na dan. Študije kažejo, da krave s koncentracijo 2,4 mmol/l BHB v plazmi v prvih 16 dneh laktacije proizvedejo 180 kg mleka manj, kot krave s koncentracijo BHB 1,2 mmol/l (2).
Druga raziskava omenja izgubo več kot 300 kg mleka v času standardne laktacije (305 dni) pri kravah s koncentracijo BHB več kot 1,8 mmol/l v plazmi v prvem tednu po telitvi. Najpomembnejši vpliv na mlečnost se pojavi pri vrednostih 1,4–2,0 mmol/l plazemskega BHB, kar pomeni 1,88–3,3 kg manj mleka na dan. Zanimiva je ugozovitev, da ketoza negativno vpliva na mlečnost, ko plazemski BHB preseže prag 1,2 mmol/l (3).
Kakovost mleka
Vsebnost dušika in energije v prehrani pomembno vplivata na količino mleka in vsebnost beljakovin v mleku, kar vodi v spremenjeno razmerje med maščobami (FC) in beljakovinami (PC). Mlečna maščoba izhaja iz vampovega acetata, oksidacije telesnih maščob (črpanje telesnih rezerv) in lipidov v hrani, medtem ko so mlečne beljakovine odraz nivoja energije v obroku, in ne vnosa dušika.
Koncentraciji maščob (FC) in beljakovin (PC) v mleku se ob prisotnosti ketoze spremenita. Intenzivno črpanje telesnih rezerv vodi v povišano koncentracijo maščobnih kislin v krvi, pri čemer se poveča tudi vsebnost maščob v mleku. Pomanjkanje energije pri kravah s ketozo vodi v zmanjšano vsebnost mlečnih beljakovin. Raziskava je pokazala dvig vsebnosti maščobe v mleku za 0,48 % in zmanjšanje vsebnosti beljakovin za 0,09 % (3).
Povezava ketoze z obporodnimi obolenji
Številne študije so iskale povezavo med ketozo in drugimi bolezenskimi stanji. Presejalni test 7-21 dni po telitvi je pokazal, da krave s subklinično ketozo v začetku laktacije dvakrat pogosteje zbolijo za boleznimi obporodnega obdobja (OR=2,09, P=0,05) kot krave, ki nimajo subklinične ketoze (4).
Pri kravah s subklinično ketozo* zasedimo v 35 dneh po telitvi (4)
2,1-krat več primerov zaostale posteljice,
3,4-krat več primerov dislokacije siriščnika,
4,8-krat več primerov pareze
2,3-krat več primerov šepavosti
6,9-krat več primerov obolenj gastrointestinalnega trakta
*določeno s pomočjo Keto-Testa
Ketoza in imunska obolenja v obporodnem obdobju
Konec presušitvenega obdobja in v začetku laktacije se pogosto pojavljajo infekcijske bolezni, še posebej, obolenja vimena. Ugotovljeni so bili številni vzroki te predispozicije in ena izmed možnih razlag pravi, da se aktivnost imunskega sistema zmanjša teden pred in teden po telitvi. Dokazano je, da je aktivnost nevtrofilcev in limfocitov v tem obdobju nižja (5).
Vpliv ketonskih teles na imunski odziv organizma
Fagocitozna sposobnost levkocitov in nevtrofilcev je znatno slabša ob hkratni prisotnosti hiperketonemije. Pri kravah s ketozo je zmanjšana tudi zmožnost sinteze citokinov (interferonov, itd.), ki jih telo sicer proizvaja v primeru bakterijskih okužb. Prisotnost belih krvnih celic v vimenu je negativno povezana s pomanjkanjem energije ali ketozo, zato je v tem času povečano tudi tveganje za pojav kliničnega mastitisa (6).
Raziskava mastitisa, povzročenega z Escherichio coli je pokazala zvišanje koncentracije BHB v plazmi, ki jo je hkrati spremljala zmanjšana baktericidna sposobnost nevtrofilcev, kar pri kravah s ketozo kaže na povečano dovzetnost za koliformni mastitis (7).
Preprečevanje negativne energetske bilance in imunosupresije pomaga zmanjšati uporabo antibiotikov do 25 % (8)
Zmanjšanje subklinične ketoze (SCK) pri rizičnih kravah z 80 % na 10 % je privedlo do 11 % zmanjšanja (pri čredah, kjer se je prevalenca SCK s 34 % zmanjšala na 17 %), oziroma 25 % zmanjšanja uporabe antibiotikov (pri čredah, kjer se je prevalenca SCK zmanjšala z 68 %na 22 %), odvisno od prisotnega tveganja za pojav SCK (8).
Zmanjšan imunski odziv v obporodnem obdobju danes ni več vprašljiv. Dokazano je, da je imunska funkcija pri kravah s ketozo zmanjšana, in s tem tveganje za sočasen pojav drugih bolezni večje (mastitis, metritis, itd.). Prav zato je kontrola ketoze v čredah krav molznic izredno pomembna za omejitev imunosupresijskih obolenj v obporodnem obdobju in zmanjšanje pojava drugih bolezni.
Iz tega lahko zaključimo, da s preprečevanjem negativne energetske bilance in posledično ketoze ter imunosupresije pripomoremo k zmanjšanju oziroma preprečevanju nastanka bolezni, ki jih zdravimo z antibiotiki. Tako posledično zmanjšamo tudi rabo medicinsko pomembnih antibiotikov.
Vpliv na reprodukcijo
Primanjkljaj energije ob začetku laktacije, se v prvih nekaj dneh po telitvi še poveča. Pri kravah s koncentracijo BHB v mleku ≥ 100 µmol/l (Keto-Test) je med drugim in osmim dnem po telitvi tveganje za anestrus 1,5-krat večje (med 46. in 60. dnem laktacije) (9).
Zveza med visoko koncentracijo BHB in obdobjem brez ovulacije po telitvi morda ni neposredna, vendar podpira teorijo, da je stopnja pomanjkanja energije povezana s povečanim tveganjem za zapoznelo pojatev v obdobju po telitvi. Raziskava na 800 kravah črnobele pasme je potrdila bistveno zmanjšano možnost obrejitve po prvi umetni osemenitvi pri kravah s koncentracijo BHB ≥ 1.000 µmol/l ali ≥ 1.400 µmol/l v krvi v prvem in drugem tednu laktacije. Povečana vrednost neesterificiranih maščobnih kislin (NEFA) in BHB ima negativen učinek na kakovost jajčnih celic, in tako prispeva k zmanjšani plodnosti mlečnih krav (9).
Dodatne informacije
Za dodatne informacije o učinkoviti preventivi si oglejte priložen letak ali kontaktirajte predstavnike za veterino pri podjetju Salus, Veletrgovina, d.o.o.:
01 5899 232, [email protected]Literatura
(1) Gillund P. Body condition related to ketosis and reproductive performance in Norwegian dairy cows. J Dairy Sci 2001; 84: 1390–6.(2) McArt JA, Nydam DV, Oetzel GR. Epidemiology of subclinical ketosis in early lactation dairy cattle. J Dairy Sci 2012; 95(9): 5056–66.
(3) Duffield TF, Lissemore KD, McBride BW, Leslie KE. Impact of hyperketonemia in early lactation dairy cows on health and production. J Dairy Sci 2009; 92: 571–80.
(4) Berge Björnsdotter AC. A field study to determine prevalence and fresh cow clinical conditions associated with sub-clinical ketosis in Central Eastern European dairy herds. Anim Husb Dairy Vet Sci 2020; 4: 1–4. doi: 10.15761/AHDVS.1000174
(5) Goff JP, Horst RL. Physiological changes at parturition and their relationship to metabolic disorders. J Dairy Sci 1997; 80: 1260–8.
(6) Suriyasathaporn W, Heuer C, Noordhuizen-Stassen EN, Schukken YH. Hyperketonemia and the impairment of udder defense: a review. Vet Res 2000; 31(4): 397–412.
(7) Grinberg N, Elazar S, Rosenshine I, Shpigel NY. β-hydroxybutyrate abrogates formation of bovine neutrophil extracellular traps and bactericidal activity against mammary pathogenic Escherichia coli. Infect Immun 2008; 76: 2802–7.
(8) Raboisson D, Barbier M, Maigné E. How metabolic diseases impact the use of antimicrobials: a formal demonstration in the field of veterinary medicine. PLoS One 2016; 11(10): e0164200. doi: 10.1371/journal.pone.0164200
(9) Walsh RB, Walton JS, Kelton DF, LeBlanc SJ, Leslie KE, Duffield TF. The effect of subclinical ketosis in early lactation on reproductive performance of postpartum dairy cows. J Dairy Sci 2007; 90: 2788–96.
EM-SI-22-0014
