Posledice drisk pri novorojenih teletih

(10.12.2015) Zdravo čredo lahko vzredimo le, če so zdrava že teleta! Članek o posledicah in preprečevanju dris pri novorojenih teletih sta pripravila mag. Iztok Emeršič, dr. vet. med. (Intervet International B. V., Podružnica Ljubljana) in Peter Njegovec, dr. vet. med. (VOA Ihan, d. o. o.).

Driske so eno najpogostejših bolezenskih stanj pri teletih v prvih tridesetih dneh po telitvi.

Imajo pomemben vpliv na zdravstveno stanje živali, njihov razvoj ter ekonomiko pitanja in plemenske vzreje. Velik pogin telet zaradi drisk namreč v rejah številnimi živalmi povzroča izjemno velike izgube.

Te izgube se kažejo v povečanem obsegu dela, stroških zdravljenja in poginu telet. Poleg tega moramo vedeti, da tele, ki je v rani mladosti obolelo za drisko, nikoli ne izkoristi v celoti svojega genetskega potenciala – slabša je prirast in tudi čas do prve telitve se podaljša.

Pri teletih se driske lahko pojavijo zelo zgodaj, že v prvih dneh življenja. Ob zmanjšani imunosti, ki je običajno posledica nezadostne oskrbe s kakovostnim mlezivom, lahko pride do okužb črevesja z različnimi povzročitelji (bakterija E.coli, rota in korona virus).

Zanimiv je podatek, da skoraj 50 odstotkov novorojenih telet ne zaužije dovolj mleziva. Še posebej teleta, ki sesajo sama, običajno prehitro odnehajo.

Kako preprečiti driske?

Kolostrum je »tekoče zlato«, zato izmerimo kakovost kolostruma s pomočjo kolostrometra in zagotovimo, da ga tele dobi dovolj.
Novorojeno tele mora dobiti najmanj tri litre kakovostnega kolostruma v prvih šestih urah po rojstvu.
Tele hranimo s kolostrumom čimdalj časa. Protitelesa iz kolostruma se resorbirajo v kri, hkrati pa lokalno ščitijo črevesno sluznico (črevesje), saj preprečujejo vdor bakterij in virusov v črevo.
Več protiteles kot jih tele dobi s kolostrumom, bolj je zaščiteno. Zagotovimo čimveč protiteles, tako da cepimo njihovo mater v času presušitve s cepivom, ki ščiti tele pred virusoma rota in korona ter bakterijo E.coli.
Ker večina povzročiteljev prihaja iz okolice (iztrebki), je higiena hleva izredno pomembna.
Če izbruhne driska, čimprej ločimo obolele živali od zdravih in takoj začnemo s tekočinskim zdravljenjem. Poiščemo pomoč veterinarja, odvzamemo vzorce blata in ugotovimo povzročitelja.
Preventiva (zaščita) pred driskami temelji na dobri higieni, cepljenju in pravilnem shranjevanju kolostruma. Zdravljenje je redko učinkovito; živali, ki ozdravijo, pa ne priraščajo tako kot živali, ki niso zbolele za drisko.
Mnogo bolj kot zdravljenje obolele živali je uspešno preprečevanje drisk v zgodnjem poporodnem obdobju – ta ukrep je bolj ekonomičen in dolgoročno učinkovitejši.

Teleta najbolje zaščitimo tako, da cepimo njihove matere v času presušitve s cepivom, ki vzpodbudi nastanek specifičnih protiteles proti E. coli ter virusom rota in korona. Mlezivo teh krav je bogatejše s temi protitelesi in zato tudi veliko bolj učinkovito ščiti teleta pred driskami.

Praktične izkušnje pri uporabi cepiva na GO-KO, d. o. o., Kočevje

Osnovna dejavnost podjetja je prireja mleka. Na treh lokacijah (Mlaka, Koblarji in Cvišlerji) je povprečno 850 krav molznic v prosti reji. Na dveh lokacijah (Livold in Koprivnik) je približno tisoč glav mlade plemenske živine, ki tam ostaja do pozne brejosti. Krave v standardni laktaciji dosegajo od 8200 do 9000 litrov mleka. V preteklosti smo pogosto imeli povečan delež novorojenih telet, ki so zbolevala za drisko v kratkem obdobju po telitvi. Vsi zaposleni smo si prizadevali izboljšati poporodno zdravstveno stanje telet, ker samo takšna lahko v celoti izkoristijo svoj genetski potencial v proizvodnem obdobju. Na začetku smo opravili laboratorijske preiskave blata obolelih telet in ugotovili klasične povzročitelje drisk (E. coli, virusi korona in rota, kriptosporidij). Na naših farmah smo vzpostavili standardne operativne postopke oskrbe telet po porodu, ki so skupek veterinarsko-zootehničnih ukrepov. Opravili smo izobraževanje zaposlenih, ki so odgovorni za delo s teleti in imajo izjemen občutek za skrb in delo z novorojenimi teleti. Takoj po porodu teleta oskrbimo s kolostrumom dobre kakovosti, živali hranimo s kolostrumom dva dni, dvakrat dnevno s 3 do 4 litri. Če teleta nerada pijejo, jih po potrebi tudi sondiramo. Redno spremljamo kakovost kolostruma s kolostrometrom.

Kakovosten kolostrum tudi globoko zamrzujemo in uporabljamo pri preostalih novorojenih teletih. Tovrsten kolostrum pa dobimo od mater, ki so bile v obdobju sedmih mesecev brejosti ustrezno vakcinirane. Prav tako smo začeli združevati tri dni stara teleta z vseh lokacij pod eno streho. Za to smo se odločili, da bi laže spremljali izvajanje oziroma upoštevanje navodil. Večjih težav zaradi mešanja živali nimamo, ker vse živali izhajajo iz lokacij s podobnim epidemiološkim stanjem. Živali nastanimo v hlev, v individualne bokse, ki so pred prihodom temeljito očiščeni in razkuženi.

Higiena boksov in okolja, v katerem so teleta, je zelo pomembna pri preprečevanju drisk, treba je tudi poskrbeti za higieno opreme za napajanje. Nadaljnja oskrba in prehrana telet je prav tako izredno pomembna. Teleta naslednjih štirinajst dni napajamo z naravnim mlekom, ogretim na 40 do 42°C, dvakrat na dan po štiri litre. S količino mleka pri obroku ne pretiravamo, da ne povzročimo nutritivnih drisk. Po štirinajstih dneh začnemo krmiti mlečni nadomestek. Po enem mesecu teleta združujemo v skupinske bokse. V tem obdobju krmimo teleta z nadomestkom po pet do šest litrov na dan, s krmili po volji in s senom. Voda mora biti stalno na voljo. Pri manj kot dopolnjenih dveh mesecih jim začnemo pokladati silažo ter jih počasi odvajamo od mlečnega nadomestka. S temi ukrepi in pravilno oskrbo telet v kritičnem starostnem obdobju smo postopoma omejili razmah drisk, zato so se zmanjšale izgube na naših farmah in omogočili smo razvoj pridelovalnega potenciala pri naših živalih (mlečnost, reprodukcija).

Skrb in nega v rani mladosti se vedno obrestujeta.