Endogeni kanabinoidni sistem pri živalih – 1.del

Endogeni kanabinoidni sistem (endokanabinoidni sistem ali ECS) je pomemben in kompleksen telesni sistem, ki ga lahko primerjamo s hormonskim ali imunskim sistemom. Je del medceličnega komunikacijskega oz. signalnega sistema in naj bi bil star kar okoli 700 milijonov let. Znanstveniki predpostavljajo, da je prav razvoj ECS omogočil razvoj kompleksnih vretenčarjev, zaradi pomembnosti pa se je ohranil skozi evolucijo.

ENDOKANABINOIDNI SISTEM – POMEMBEN SISTEM V TELESU LJUDI IN ŽIVALI

Endogeni kanabinoidni sistem je namreč razvit pri vseh živalih, vključno z vretenčarji (sesalci, ptice, plazilci in ribe) in nevretenčarji (morski ježki, pijavke, školjke, nematodi, idr). Vpliva na večino funkcij celic, tkiv in organov ter ima s tem vpliv na različne fiziološke procese, od počutja, apetita in spanja, pa vse do modulacije bolečine, delovanja imunskega sistema ter nastanka tumorjev.

Posebnost endokanabinoidnega sistema je, da je bil kljub svoji pomembnosti in vseprisotnosti v živalskem kraljestvu, odkrit relativno pozno. Pravzaprav je bila šele izolacija kanabidiola (CBD) v letu 1963 povod za odkritje prvih receptorjev za kanabinoide CB1 (leta 1988),  s tem pa je postala temelj kasnejših odkritij endokanabinoidnega sistema.

Slednji je sestavljen iz endokanabinoidov, kanabinoidnih receptorjev in encimov. Dobro raziskana sta dva endokanabinoida: anandamid (ki je analog rastlinskega THC-ja) in 2-arahidonoilglicerol (ki je analog rastlinskega CBD-ja), vendar jih je v našem telesu nedvomno še več vrst. Tudi receptorja sta odkrita zaenkrat dva: CB1 in CB2, z različno distribucijo po telesu. CB1 receptorja je največ v centralnem živčnem sistemu medtem, ko je CB2 receptor bolj enakomerno razporejen po telesu.

Melisa Veterina

Kanabinoidi se poleg receptorjev CB1 in CB2 vežejo še na druge receptorje v telesu; npr. GPR55-receptor (splošni receptor za celično signalizacijo), druge GPR receptorje, pa tudi nekatere ionske kanale, transporteje, encime ter celične strukture.

Encimi, ki sodelujejo v tem sistemu pa skrbijo za pravilno nastajanje in razgradnjo kanabinoidov ter tako omogočijo optimalno delovanje endokanabinoidnega sistema.

Zaradi kompleksnosti sistema, so ga poimenovali 'endokanabinoidom' in ta v zadnjem času hitro postaja predmet zanimanja raziskovalcev, bolnikov, kakor tudi zdravnikov in seveda veterinarjev.

VLOGA KANABINOIDOV

Kakor omenjeno, vsebujejo skoraj vse celice telesnih tkiv kanabinoidne receptorje. Iz tega sledi, da se na kanabinoide odzivajo skoraj vsi telesni procesi (presnova, hormonski, nevrotransmiterski in celo kardiovaskularni sistem). V njih igrajo kanabinoidi vlogo temeljnih signalnih molekul, njihovo delovanje pa je precej zapleteno.

Poenostavljeno povedano: če nek signal ali situacija ogroža celično homeostazo, so kanabinoidi prve molekule, ki se začnejo proizvajati . Je nekakšen 'klic na pomoč' ki se sproži ob nevarnosti in aktivira mnogo poti v telesu, katerih skupni cilj je, da se ohrani telesno ravnovesje, oz. da se porušeno ravnovesje čim hitreje vzpostavi. Ta 'nevarnost' je skoraj vsaka situacija, ki je nevarna za organizem: fizične poškodbe, čustveni pretresi, stik s patogenimi mikroorganizmi, hrana z onesnaževalci, onesnažen zrak, itd.

Ker ima velika večina celic v organizmu kanabinoidne receptorje, lahko torej ta klic na pomoč tudi sliši – že samo to dejstvo kaže na izjemen pomen teh signalnih molekul.

RASTLINSKI KANABINOIDI OZ. FITOKANABINOIDI

Kljub nepoznanemu mehanizmu delovanja, pa ima konoplja s svojimi sestavinami dolgo zgodovino uporabe v prehranske in zdravilne namene. Njena uporaba sega davno v preteklost, prvi dokazi o uporabi segajo namreč v 4 tisočletje pr. n. št.. V ajurvedski medicini se je uporabljala za zdravljenje mnogih bolezni (med drugim epilepsije, strahu in bronhitisa), pa tudi v Egiptu so že pred 3000 leti poznali njene protivnetne lastnosti.

Po odkritju kanabidiola, je bilo do danes v konoplji odkritih in identificiranih preko 1000 snovi, od tega pa kar preko 300 kanabinoidov in terpenov. Poleg omenjenih skupin, vsebuje konoplja tudi številne druge snovi (fenole, flavonoide, aminokisline, proteine, vitamine, minerale, idr.), njihovi učinki pa se lahko spreminjajo v odvisnosti od drugih spojin v mešanici (t.i. entourage efect).

Melisa Veterina

Najpomembnejše učinkovine v konopljini smoli so kanabinoidi, med njimi po količini prevladujejo tetrahidrokanabinolna kislina ali THCA, kanabidiolna kislina CBDA in kanabigerolna kislina CBGA, poleg njih pa so identificirali že več kot 140 različnih kanabinoidov. Navedene so snovi, ki jih najdemo sveži rastlini, ob segrevanju pa pride do dekarboksilacije (odcepitev CO2) in nastanka bolj znanih oblik: THC, CBD in CBG.

Eden izmed prvih preučevanih kanabinoidov je bil zloglasni THC, saj so znanstveniki želeli razumeti na kakšen način konoplja povzroča psihoaktivne učinke. Dokazano pa je bilo, da ima THC velik terapevtski potencial tudi v nizkih odmerkih, ki ne povzročajo občutka 'zadetosti'.

Dandanes je veliko pozornosti deležen predvsem CBD, saj so raziskave pokazale, da ima velik terapevtski potencial in ob tem nima opojnih učinkov. Zaradi predhodno opisanega načina delovanja ima namreč CBD koristen vpliv pri lajšanju bolečine, zdravljenju epilepsije, artritisov, tesnobe, svojo vlogo pa ima tudi pri lajšanju težav s kožo, kardiovaskularnega sistema, dvigu imunskega sistema ter novotvorbah in težavah povezanih z njimi.

… spremljajte nas za nadaljevanje prispevka! ...

Pripravila: Anja Završnik, dr.vet.med.

Melisa Veterina d.o.o.

Za več informacij smo vam na voljo.

Tamacan izdelki s CBD

VIRI: