Driska pri kuncih

Driska z (ali pogosto tudi brez) poslabšanja splošnega stanja je pri kuncih pogosta. Vendar pa je le redko samostojna bolezen, temveč le simptom, ki ima lahko številne vzroke. Poznavanje prebavnega trakta kuncev je zato enako pomembno kot čas, potreben za podrobno anamnezo in klinični pregled.

V osnovi je pomembno simptomatsko zdravljenje, vendar bo brez naslavljanja osnovnega problema le-to kratkotrajno uspešno ali celo neuspešno. Gastrointestinalni trakt kuncev ima nekaj fizioloških posebnosti, zaradi katerih je bolj dovzeten za prebavne motnje. Najpomembnejše so na kratko obravnavane spodaj.

Medtem ko sta kardija in pilorus zelo močna, pa ima želodec zelo tanko, šibko razvito tunico muscularis, zato se ne more sam skrčiti in izvesti bruhanja ali celo samo ruktusa. Zaradi tega kunec ne zmore samostojno odstraniti kopičenja plina v prebavilih na ta način. Nadaljnji transport želodčne vsebine lahko poteka le z novo zaužito krmo.

Cekum je velika fermentacijska vreča: tu se sintetizirajo hlapne maščobne kisline, vitamini (zlasti vitamini B skupine) in aminokisline. Pri kuncih je blato slepega črevesa, imenovano cekotrof, že po videzu povsem drugačno od ostalega blata. Slednje se izloča v obliki suhih kroglic, ki vsebujejo vidne surove vlaknine, medtem ko je blato slepega črevesa mehkejše, intenzivnejšega vonja, sprijeto kot grozdje in prekrito s plastjo mucina. Večinoma se proizvaja ponoči in v zgodnjih jutranjih urah, kunec pa jih pobere in ponovno zaužije.

Kunci imajo tudi kompleksno, raznoliko sestavljeno črevesno mikrofloro, ki je zelo dovzetna za motnje in se odziva na različne vplive, kot so napake pri hranjenju (tabela 1) ter njihove posledice. Neustrezno sekljanje hrane ali neenakomeren vnos krme (na primer v primeru zobnih bolezni ali okužb), ter številni drugi dejavniki lahko porušijo ravnovesje črevesne mikroflore (primerjaj tudi tabelo 2, Vzroki za drisko).

Če kunec pride v ambulanto zaradi spremenjene konsistence blata, je treba po podrobni anamnezi vedno opraviti celoten splošni klinični pregled – driske običajno ne obravnavamo kot edino ali samostojno bolezen, temveč kot simptom oz. posledico druge spremembe (slika 2).

Poleg tega je treba ločiti, ali ima kunec 'pravo' drisko ali pa lastnik na drisko zgolj sumi. To se lahko zgodi, ko so se na primer oblikovale velike količine cekotrofov, ki jih kunec ni zaužil, ali ker je anogenitalni predel zamazan s cekotrofi, ne da bi bila konsistenca patološka. Tu so lahko na primer vzrok za težave spremembe, ki omejujejo gibljivost živali, da se ne more več dovolj negovati (npr. degenerativne bolezni hrbtenice, pa tudi debelost).

POZOR: Anogenitalni predel kunca z drisko je pogosto vlažen in zamazan z blatom (slika 1), ker se živali (ne morejo) očistiti dovolj. Da bi lahko izključili prisotnost miaze, ki se pojavi predvsem – vendar ne samo – poleti in na prostem, je treba anogenitalni predel vedno očistiti ali prirezati dlako in temeljito pregledati!

Pri jemanju anamneze nas zanimajo tudi vsi drugi znaki bolezni, ki jih je opazil lastnik. Enako pomemben je prav tako pogovor o krmljenju, predhodnih obolenjih in o zdravstvenem stanju morebitnih drugih živali v reji. V okviru splošnega pregleda se moramo nato osredotočiti predvsem na ustno votlino oziroma zobe ter na palpacijo in avskultacijo prebavil.

Pregled blata je nepogrešljiv za nadaljnje preiskave; po potrebi se izvedejo tudi nadaljnji posebni pregledi. Rentgenske preiskave so indicirane pri vseh spremembah na zobeh in čeljusti ter pri nabiranju plina v prebavilih ali ob sumu na neoplazijo v prebavnem traktu. Sonografija je prav tako pomembna diagnostična metoda pri sumu na neoplazijo. Tu je treba opozoriti, da lahko plini v črevesju otežijo ali onemogočijo oceno struktur.

Koprološke preiskave

Preiskave blata sodijo med posebne preiskave, ki se vsakodnevno rutinsko izvajajo v ambulantnem laboratoriju.

Nativni bris pri katerem majhno količino blata suspendiramo v malo fiziološke raztopine in nato ovrednotimo pod mikroskopom, že daje pomembne informacije: predvsem lahko na ta način enostavno in hitro diagnosticiramo črevesne mikoze (slika 4) vendar občasno na tak način opazimo tudi jajčeca glist ali kokcidije (slika 5).

Flotacija, ki se izvaja na enak način kot pri psih in mačkah, je metoda izbora za diagnosticiranje protozojev, nematodov in cestodov. Prav tako mora biti del začetnega pregleda mladih živali ali na splošno novo pridobljenih živali, tudi če gre za asimptomatske živali. Le tako lahko odreagiramo pred razvojem klinične bolezni in pogosto preprečimo okužbo ostalih živali.

Pomembno je, da zbirni vzorec vedno pregledamo v treh dneh. Posamezni vzorci so smiselni le, če so rezultati pozitivni, saj se oociste kokcidij izločajo le občasno.

POZOR: Nekateri nematodi (npr. Passalurus ambiguus) odlagajo jajčeca v gube sluznice anusa. Teh pogosto ni mogoče odkriti v vzorcu blata, tudi če so v blatu makroskopsko vidni črvi (slika 3). Za odkrivanje Oxyurov je zato priporočljiva dodatna priprava odtisa anusa z lepilnim trakom.

Bakteriološka preiskava je načeloma indicirana za vse hude driske, pa tudi za navidezno terapevtsko odporne driske nizke ali zmerne stopnje. V primeru slednjega je bilo treba v okviru zmožnosti hišnega laboratorija najprej izključiti vse druge vzroke.

Terapija in profilaksa

Terapija driske vedno temelji na več stebrih:

Po eni strani je treba omeniti terapijo glede na diagnosticirani vzrok: tukaj se uporabljajo antibiotiki, ki so morda potrebni glede na antibiogram, in morebitni potrebni antiparazitiki. Vzročno terapijo pa lahko sestavlja tudi korekcija nepravilne obrabe zob ali zdravljenje bolezni čeljustne kosti in parodonta. V to kategorijo sodi tudi optimizacija nepravilno sestavljenega obroka.

Poleg tega je v večini primerov potrebna simptomatska ali podporna terapija, ki je glede na splošno stanje živali lahko zelo pomembna. Ta vključuje:

Infuzije so potrebne vedno, kadar kunec izgubi veliko tekočine skozi črevesje in/ali ne pije dovolj oz.  skoraj ne uživa sveže, s tekočino bogate hrane.

Vitamin B nadomeščamo, da preprečimo deficit, saj se v primeru driske cekotrof ne more več zaužiti. Poleg tega je zaradi disbioze običajno možna tudi nezadostna sinteza vitamina B v slepem črevesu.

Probiotiki lahko nudijo nekaj podpore, tudi če vsebujejo le delček bakterijske flore. Ne smemo pozabiti, da večina pripravkov vsebuje sladkor, kar je treba upoštevati pri disbiozi, saj bi lahko spodbudil povečano rast Cyniclomyces guttulatus.

Če obstaja možnost dajanja suspenzije iztrebkov zdravih živali za podporo raznolikosti črevesne mikroflore, je treba dati prednost tej metodi. Dodatno ali v blažjih oblikah se lahko uporabljajo tudi izključno izdelki s prebiotičnim učinkom; tudi tu je treba dati prednost pripravkom brez sladkorja.

Disbioze, ki so vzročne ali sekundarne pri driski, pogosto povzročijo timpanijo. Predvsem slepo črevo je pogosto močno napolnjeno s plini zaradi fermentacijskih procesov, ki dodatno spremenijo okolje, zato se črevesna flora še bolj spremeni. Po eni strani je treba preprečiti nadaljnje nastajanje plinov, po drugi strani pa lahko učinkovina, kot je metoklopramid, pomaga pri nadaljnjem transportu plinov in hrane v prebavni cevi. Tudi tukaj lahko prebiotiki pomagajo stabilizirati črevesno okolje, dodaten vnos kratkoverižnih maščobnih kislin pa prispeva k prehrani in obnovi črevesne sluznice (npr. RodiCare® Dia).

Kunci z drisko, zlasti v povezavi s timpanijo, pogosto trpijo zaradi krčevitih bolečin v trebuhu. Pri tem se je izkazala uporaba metamizola. V manj hudih primerih ali pa za podporo spazmolize, lahko uporabimo dopolnilo, kot je RodiCare® akut. Če pacient še vedno jé hrano sam, pod nobenim pogojem ne sme preiti na dieto 'seno in voda' ali nenadne odmerke suhe hrane. Pomembno, da je prizadeti kunec še naprej hranjen z uravnoteženo prehrano, ki vsebuje vsa pomembna hranila, ter vsebuje surove vlaknine. To pomeni tudi ponudbo visokokakovostnega sena ad libitum. Poleg tega mora obrok vsebovati strukturirano svežo krmo. Če se samostojni vnos krme zmanjša, se uporabljajo izdelki za prisilno hranjenje.

Porušena črevesna mikroflora zahteva intenziven napor, da se ponovno stabilizira in regenerira, zato je profilaksa disbioze in s tem tudi driske pri kuncih izjemnega pomena.

Pri tem je na prvem mestu optimalen režim hranjenja, ki pomembno prispeva k odporni črevesni mikroflori, nato pa redni zobozdravniški pregledi ter pregledi blata ob vsakem nakupu novega kunca ali pred vsakim socialnim stikom.

Če upoštevamo te pomembne preventivne ukrepe, bodo številni vzroki za drisko odpravljeni, prebavne motnje s spremembo konsistence blata pa se bodo pojavljale bistveno manj pogosto.

Prevod originalnega članka: Dr. Barbara Glöckner: Durchfall beim Kaninchen – Ursachen, Diagnostik und Therapiemöglichkeiten: eine kurze Zusammenfassung, alfavet Extrablatt | 12.2020 | Kaninchen-Spezial

Literatura