Veterinarji pozvani k aktivnemu boju proti dednim boleznim

Med svojim govorom na BSAVA kongresu 2017 je dr. Cathryn Mellersh, vodja oddelka za pasjo genetiko pri dobrodelni organizaciji Animal Health Trust in članica WSAVA odbora za dedne bolezni, med drugim pozvala veterinarje tudi, naj se ne izogibajo neposredno povedati lastniku živali, da se je nepravilno odločil za parjenje, saj jih tako lahko odvrnejo od ponovne napake.  

Strokovnjakinja je pojasnila, da je v zadnjih letih ozaveščenost o dednih boleznih prdvsem pri psih opazno v porastu zahvaljujoč večjemu zavedanju o tveganjih, ki jih dedne bolezni predstavljajo za živali, tako s strani veterinarjev kot s strani lastnikov živali in rejcev.

Prav tako je pojasnila, da povečano zavedanje sovpada s pospešenim ravojem orodij in virov v boju proti dednim boleznim, vključno s spletno DNK bazo, ki jo je izdelal WSAVA odbor za dedne bolezni in jo je podprlo podjetje Mars ter je brezplačno dostopna veterinarjem po vsem svetu.

V svojem predavanju se je osredotočila na Mendel simptom, ki ga povzroča mutacija enega gena ter pojasnila, da so te bolezni, običajno vezane na posamezne pasme, lahko zelo izčrpavajoče ter je zanje potrebna specialistična diagnoza. Kot primer je predstavila glavkom odptrtega zakotja pri psih Shar-Pei, bolečo dedno bolezen, ki povzroča slepoto in za katero je njena raziskovalna skupina nedavno razvila DNK test. Poudarila je, da bo za večino Meldelovih simptomov mogoče razviti DNK test, ki je predvsem v primerih recesivnega gena, nujen za izločanje bolezni.

Pojasnila je, da apelirajo na veterinarje, ki bodo svetovali vzrediteljem za DNK analizo in upoštevanje rezultatov pri klinično prizadetih psih z namenom dolgoročnega zmanjšanja pojavnosti mutacije pri določeni pasmi, brez da bi zmanjšali genetsko raznolikost.

Ob tem je poudarila, da naj veterinar ne odsvetuje parjenja z nosilci gena, saj psi ne bi smeli biti izklučeni iz vzreje le na podlagi ene mutacije, na katero je bil opravljen test. Namreč mutacija, za katero je bil pes testiran, ni edina genetska mutacija, ki jo ima nosilec.

Večina psov prenaša najmanj 50 recesivnih mutacij in v primeru selektivnega parjenja psov, ki niso nosilci Mendel simptoma, bi se povečala frekvenca drugih recesivnih mutacij, ki jih prenašajo „čisti“ psi znotraj pasme, kar bi pomenilo pojav novih dednih bolezni.

Za vse veterinarje, ki bi želeli poglobiti znanje s tega področja, bodo na letošnjem WSAVA kongresu med 25. in 28. septembrom v Kopenhagnu, dedne bolezni ena od glavnih tematik.