Naravne nesreče in pristop „Eno zdravje“ - ali smo pripravljeni?

V takšnih primerih je seveda reševanje človeških življenj na prvem mestu. Kljub vsemu pa je potrebno pomisliti še na več drugih vidikov, posebej v primerih, ko se predčasno pripravljajo učinkoviti in uspešni načrti ukrepov za takšna izredna stanja.

Ljudje, ki niso pripravljeni zapustiti farmskih ali domačih živali lahko predstavljajo nevarnost zase in ostale udeležence ter otežujejo delo reševalcev. Trupla poginulih živali na odročnih predelih lahko predstavljajo vir infekcij, razširjajo bolezni in kontaminirajo pitno vodo, hrano in krmo. Takšno uničevanje celotnih regionalnih ekosistemov pa tudi podaljša obdobje okrevanja po samih nesrečah.

S tega stališča je očitno, da morajo mehanizmi civilne zaščite upoštevati interakcije skupnih človeško-živalskih ekosistemov z namenom uspešnejših priprav in zagotavljanja učinkovitih reakcij ter hitrega okrevanja. Udeleženci konference v Bruslju so namreč ugotovili očitne prepade med začrtanimi smernicami in dejanskim delovanjem v kriznih situacijah.

Konferenca se je odvijala 16. in 17. aprila 2015 v Bruslju in je bila organizirana s strani FVE (Federation of Veterinarians of Europe) ob sodelovanju Latvijskega predsedovanja Evropski uniji in Evropske Komisije, dogodek pa so podprle tudi OIE (World Organisation for Animal Health), WVA (World Veterinary Association), IFAW (International Fund for Animal Welfare), Regionalni komite Evropske unije in Latvijsko združenje veterinarjev.

Povezava:  Povzetki konference v Bruslju