Znanstveniki iz nemškega Dummerstorferja so dokazali, da koze razmišljajo v kategorijah

(13.03.2013) Kako vpliva visoka učna sposobnost na obnašanje, dojemanje življenjskega prostora in dobro počutje vzrejnih živali so proučevali znanstveniki preiskovalnega oddelka za vedenjsko fiziologijo na dummesrtorfskem Leibniz-inštitutu za biologijo rejnih živali (FBN).

Na primeru pritlikavih koz so v okviru posebnega projekta analizirali sposobnost rejnih živali za splošno razumevanje, ki ga pri človeku imenujemo kognitivno razumenavnje.


Pritlikave koze v učnih napravah

S pomočjo novih dognanj o njhovih učnih in kognitivnih sposobnostih se bo dolgoročno lahko izboljšalo njihovo življenjsko okolje in posledično dobro počutje teh živali. Napačne predstave in znanja o njihovi učni sposobnosti lahko namreč vodijo v napačen odnos do proizvodnih živali. Nasprotno pa se bodo tudi same s stalnim učenjem sposobne bolje prilagajati na stresne situacije.  

V delu raziskovalnega projekta so se znanstveniki osredotočili na kognitivne sposobnosti proizvodnih živali za mišljenje v kategorijah v realnih rejnih razmerah. Za hitro dojemanje mnogih in kompleksnih informacij iz stalno spreminjajočega se okolja ter za primerno in učinkovito reakcijo na novosti, inteligentni organizmi reducirajo informacije o predmetih na podlagi skupnih značilnosti in jih razvrščajo v abstraktne kategorije.

V zadnjih dvajsetih letih je bilo razmišljanje v kategorijah že dokazano za številne sesalce ter nekatere vrste ptic. Ali so za to sposobne tudi pritlikave koze, ki so zastopale vzorec socialno živečih prežvekovalcev, so preiskovalci ugotavljali na podlagi učnih nalog.

Iz črede inštituta FBN so 26 samic pritlikavih koz (Capra hircus) razdelili v dve skupini ter jih nastanili pod enakimi življenjskimi pogoji. Hleva sta ob udobnih ležiščih polnih slame, s površino okoli dvanajst kvadratnih metrov imela tudi dvonadstropno plezalno piramido ter stalno dostopno krmišče, ki je vsaki živali odmerilo 300 g močnih krmil na dan.

Ob tem pa so dostop do vode imele le preko popolnoma avtomatiziranega učnega avtomata, ki so ga razvili na FBN in je bil postavljen na odmaknjenem delu hleva. Ob prihodu so živali na računalniškem zaslonu ponudili izbiro med štirimi različnimi simboli, pri čemer je vsak simbol imel svojo stikalno ročico. Trije od simbolnih slik živali niso ponudili nagrade.


Slika 1: Simboli, ki so bili uporabljeni v fazi učenja in so razvrščeni v dve kategoriji. Zgoraj kategorija 1 z belim centrom in posledično nagrado, spodaj kategorija 2 brez belega centra in brez nagrade. Slika 2: Primer naloge z izločanjem, kjer izbira enega simbola nudi nagrado, trije ostanejo nenagrajeni. Slika 3: Simboli iz druge faze testiranja, razdeljeni na kategorijo 1 z nagrado v zgornji vrsti in kategorijo 2 brez nagrade v spodnji
Ob pritisku s smrčkom na stikalo ob simbolu, ki je bil definiran kot pravilen, je žival za nagrado dobila odmerek vode v napajalnik pod zaslonom. Po vsaki izbiri so se simboli zamenjali v nakjučnem zaporedju. Po krajšem začetnem učnem procesu so lahko koze pokrile svoje dnevne potrebe po pitni vodi s ponavljajočim izbiranjem pravilnega stikala ob simbolih.

S pomočjo posebnega sistema so na FBN več mesecev testirali individualne učne sposobnosti pritlikavih koz v večjih skupinah. Živali, ki so na zaslonu učnega avtomata prepoznale simbole z belim centrom, so bile zmeraj nagrajene z vodo (Kaegorija 1: nagrada). V prmeru izbire enakega simbola brez belega centra živali niso dobile svoje nagrade (Kategorija 2 – glej slika 1). Tak postopek so trenirali s prikazi enega simbola 1. kategorije in treh iz 2. kategorije v različnih kombinacijah (t.i. 4 kratna naloga z izločanjem – slika 2).

Prvi rezultati so pokazali, da so koze obe kategoriji razumele že po samo treh učnih nalogah, kar nakazuje na dejstvo, da pritlikave koze ne ločijo le med optičnimi vzorci, ampak so tudi sposobne vizualnim simbolom s skupnimi specifičnimi značilnostmi (polno črno obarvanje ali bel center) določiti abstraktno kategorijo (nagrajen ali nenagrajen).

V drugi fazi testiranja so lahko strokovnjaki dokazali, da so pritlikave koze celo sposobne priučene kategorije prenesti in povezati s popolnoma novimi simboli (slika 3).

Z nadaljnimi preiskavami bi naj sedaj na Inštitutu za biologijo proizvodnih živali ugotovili, kako se na podlagi učnih sposobnosti pri teh živalih izražajo temperament in sposobnost vedenjskega prilagajanja. S tega stališča bodo sedaj raziskali, kako se pritlikave koze na učne naloge odzovejo z emocionalnega stališča.

V ta namen se na Inštitutu v Leibnizu povezuje 86 samostojnih raziskovalih ustanov. Skupaj pokrivajo vse stroke od naravoslovnih, tehničnih in okoljevarstvenih, preko gospodarskih in socialnih pa vse do humanističnih ved. Tako raznolike ekipe strokovnjakov se na inštitutu ukvarjajo z družbeno, ekonomsko in ekološko pomembnimi vprašanji. Dodatne informacije o inštitutu na http://pc214.fbn-dummerstorf.de/index.php?lang=en

Sorodni članki

EFSA

Bolezen modrikastega jezika: EFSA ocenjuje ukrepe za zatiranje

Programi masovnega cepljenja v obdobju vsaj 5 let, skupaj z izboljšanjem sistemov za kontinuiran nadzor, so edini učinkoviti ukrepi za izkoreninjanje bolezni modrikastega jezika v Evropi, zaključuje EFSA
preberi več

TiHo

Sezona žara: raziskava kaže na povezavo med otoplitvami in želodčno-črevesnimi obolenji

Ko se pomladni pričnejo višati temperature, se zveča tudi pojavnost želodčno-črevesnih težav. Povezava je bila tudi strokovno dokazana v raziskavi
preberi več

‚Bio‘ še zmeraj narašča

‚Bio‘ še zmeraj narašča

Nedavna študija glede bio površin in živilske industrije kaže kontinuirano pozitven razvoj na svetovni ravni
preberi več

EFSA

Izbruh okužbe s Salmonelo v evropskem prostoru

Sedem držav je med 1. majem in 12. oktobrom 2016 sporočilo primere okužbe s povzročiteljem Salmonella Enteritidis pri ljudeh. Od teh je 112 primerov bilo potrjenih in pri 148 postavljen sum.
preberi več

EFSA

Vozličasti dermatitis – cepljenje je najučinkovitejša metoda za nadzor bolezni

Cepljenje govedi je najučinkovitejša metoda za nadzor in zaustavitev širjenja bolezni vozličastega dermatitisa, trdijo strokovnjaki EFSA
preberi več

Universität Duisburg-Essen

Prašiči s prirojenim kompasom

Nedavna mednarodna raziskava, ki jo je vodil zoolog dr. E. Pascal Malkemper je pokazala, da imajo divji prašiči očitno smisel za magnetno polje
preberi več

EMA

EMA priporoča zmanjšanje uporabe kolistina pri živalih

Evropska agencija za zdravila (EMA - European Medicines Agency) je posodobila v letu 2013 izdana strokovna priporočila glede uporabe antibiotika kolistina pri živalih
preberi več

Bernhard-Nocht-Institut für Tropenmedizin in Hamburg

Antibiotiki proti salmonelam so v Afriki zmeraj manj učinkoviti

Sepse, ki jih povzročajo bakterije Salmonella enterica, že od nekdaj zahtevajo smrtne žrtve v južnih delih Afrike ter jugovzhodu Azije
preberi več

Znanost

novice

mednarodno