Znanstveniki iz nemkega Dummerstorferja so dokazali, da koze razmiljajo v kategorijah
(13.03.2013) Kako vpliva visoka učna sposobnost na obnaanje, dojemanje ivljenjskega prostora in dobro počutje vzrejnih ivali so proučevali znanstveniki preiskovalnega oddelka za vedenjsko fiziologijo na dummesrtorfskem Leibniz-intitutu za biologijo rejnih ivali (FBN).
Na primeru pritlikavih koz so v okviru posebnega projekta analizirali sposobnost rejnih ivali za splono razumevanje, ki ga pri človeku imenujemo kognitivno razumenavnje.
Pritlikave koze v učnih napravah
S pomočjo novih dognanj o njhovih učnih in kognitivnih sposobnostih se bo dolgoročno lahko izboljalo njihovo ivljenjsko okolje in posledično dobro počutje teh ivali. Napačne predstave in znanja o njihovi učni sposobnosti lahko namreč vodijo v napačen odnos do proizvodnih ivali. Nasprotno pa se bodo tudi same s stalnim učenjem sposobne bolje prilagajati na stresne situacije.
V delu raziskovalnega projekta so se znanstveniki osredotočili na kognitivne sposobnosti proizvodnih ivali za miljenje v kategorijah v realnih rejnih razmerah. Za hitro dojemanje mnogih in kompleksnih informacij iz stalno spreminjajočega se okolja ter za primerno in učinkovito reakcijo na novosti, inteligentni organizmi reducirajo informacije o predmetih na podlagi skupnih značilnosti in jih razvrčajo v abstraktne kategorije.
V zadnjih dvajsetih letih je bilo razmiljanje v kategorijah e dokazano za tevilne sesalce ter nekatere vrste ptic. Ali so za to sposobne tudi pritlikave koze, ki so zastopale vzorec socialno ivečih prevekovalcev, so preiskovalci ugotavljali na podlagi učnih nalog.
Iz črede intituta FBN so 26 samic pritlikavih koz (Capra hircus) razdelili v dve skupini ter jih nastanili pod enakimi ivljenjskimi pogoji. Hleva sta ob udobnih leičih polnih slame, s povrino okoli dvanajst kvadratnih metrov imela tudi dvonadstropno plezalno piramido ter stalno dostopno krmiče, ki je vsaki ivali odmerilo 300 g močnih krmil na dan.
Ob tem pa so dostop do vode imele le preko popolnoma avtomatiziranega učnega avtomata, ki so ga razvili na FBN in je bil postavljen na odmaknjenem delu hleva. Ob prihodu so ivali na računalnikem zaslonu ponudili izbiro med tirimi različnimi simboli, pri čemer je vsak simbol imel svojo stikalno ročico. Trije od simbolnih slik ivali niso ponudili nagrade.
Slika 1: Simboli, ki so bili uporabljeni v fazi učenja in so razvrščeni v dve kategoriji. Zgoraj kategorija 1 z belim centrom in posledično nagrado, spodaj kategorija 2 brez belega centra in brez nagrade. Slika 2: Primer naloge z izločanjem, kjer izbira enega simbola nudi nagrado, trije ostanejo nenagrajeni. Slika 3: Simboli iz druge faze testiranja, razdeljeni na kategorijo 1 z nagrado v zgornji vrsti in kategorijo 2 brez nagrade v spodnji
Ob pritisku s smrčkom na stikalo ob simbolu, ki je bil definiran kot pravilen, je ival za nagrado dobila odmerek vode v napajalnik pod zaslonom. Po vsaki izbiri so se simboli zamenjali v nakjučnem zaporedju. Po krajem začetnem učnem procesu so lahko koze pokrile svoje dnevne potrebe po pitni vodi s ponavljajočim izbiranjem pravilnega stikala ob simbolih.
S pomočjo posebnega sistema so na FBN več mesecev testirali individualne učne sposobnosti pritlikavih koz v večjih skupinah. ivali, ki so na zaslonu učnega avtomata prepoznale simbole z belim centrom, so bile zmeraj nagrajene z vodo (Kaegorija 1: nagrada). V prmeru izbire enakega simbola brez belega centra ivali niso dobile svoje nagrade (Kategorija 2 glej slika 1). Tak postopek so trenirali s prikazi enega simbola 1. kategorije in treh iz 2. kategorije v različnih kombinacijah (t.i. 4 kratna naloga z izločanjem slika 2).
Prvi rezultati so pokazali, da so koze obe kategoriji razumele e po samo treh učnih nalogah, kar nakazuje na dejstvo, da pritlikave koze ne ločijo le med optičnimi vzorci, ampak so tudi sposobne vizualnim simbolom s skupnimi specifičnimi značilnostmi (polno črno obarvanje ali bel center) določiti abstraktno kategorijo (nagrajen ali nenagrajen).
V drugi fazi testiranja so lahko strokovnjaki dokazali, da so pritlikave koze celo sposobne priučene kategorije prenesti in povezati s popolnoma novimi simboli (slika 3).
Z nadaljnimi preiskavami bi naj sedaj na Intitutu za biologijo proizvodnih ivali ugotovili, kako se na podlagi učnih sposobnosti pri teh ivalih izraajo temperament in sposobnost vedenjskega prilagajanja. S tega staliča bodo sedaj raziskali, kako se pritlikave koze na učne naloge odzovejo z emocionalnega staliča.
V ta namen se na Intitutu v Leibnizu povezuje 86 samostojnih raziskovalih ustanov. Skupaj pokrivajo vse stroke od naravoslovnih, tehničnih in okoljevarstvenih, preko gospodarskih in socialnih pa vse do humanističnih ved. Tako raznolike ekipe strokovnjakov se na intitutu ukvarjajo z drubeno, ekonomsko in ekoloko pomembnimi vpraanji. Dodatne informacije o intitutu na http://pc214.fbn-dummerstorf.de/index.php?lang=en