Zgodnje ločevanje krave in njenega telička ima dolgoročne posledice na mladiča

(28.04.2016) Teleta mlečnih govedi so praviloma od matere odstavljena v prvih 24 urah po porodu. Pretežni del materinega mleka se tako lahko nameni prodaji in ne prehrani mladiča. Odraščanje brez matere pa vsekakor ne more potekati brez posledic.

Strokovnjaki za vzrejo živali z Veterinarske univerze na Dunaju pod vodstvom prof. Susanne Waiblinger so proučevali dolgoročne posledice hitrega ločevanja telet od svojih mater.

Rezultati: zaradi kontakta z materjo in drugimi kravami v času vzreje teleta odrastejo v bolj družabne posameznike. Študija je v celotnem obsegu bila objavljena v reviji Applied Animal Behaviour Science.

*FOTO: Kontakti z materjo in drugim govedom med odraščanjem dolgoročno vodijo do odraščanja v družabne in socialno kompetentne odrasle živali. 


Kontakti z materjo in drugim govedom med odraščanjem dolgoročno vodijo do odraščanja v družabne in socialno kompetentne odrasle živali

Za visoko proizvodnjo mleka so teleta že nekaj ur po porodu ločena od svojim mater. Namesto sesanja pri materi se nato telički hranijo preko veder ali avtomatov z mlekom oziroma z mlečnimi nadomestki. Na tak način običajno novorojeni telički prejmejo občutno manj mleka, kot bi ga lahko popili s sesanjem pri svoji materi.

Zaradi izjemno hitrega ločevanja se prav tako ne more izoblikovati vez med materjo in teletom. Po nekaj dneh ali tednih v samostojni ogradi se nato mlade živali združi v čredo.  

Zgodnje odstavljanje ima dolgoročne posledice na socialno obnašanje

„Iz raziskovalnih del z različnimi živalskimi vrstami je dobro znano dejstvo, da iz zgodnjih socialnih stikov izhaja obnašanje odraslega osebka, odzivnost na stres in sposobnost za spopadanje s težavami,“ pojasnjuje vodja projekta Susanne Waiblinger z Inštituta za vzrejo in zaščito živali.  

V sodelovanju s soavtorico publikacije Kathrin Wagner, dr.vet.med. sta raziskali te efekte pri mlečnem govedu. Starejša študija obeh sodelavk je že pokazala, da imajo teleta, ki so lahko odraščala pri materah, ob prihodu v novo čredo višje socialne kompetence od vrstnikov, ki so bili takoj po porodu odstavljeni od mater. V raziskavo sta zajeli skupno 26 krav z različnimi izkušnjami v času vzreje.    

11 živali je bilo od svojih mater ločenih takoj po porodu, nastanjenih v čredo telet in hranjenih z avtomatom.   

Preostalih 15 je bilo po porodu pet dni pri svojih materah v porodnih boksih in so v tem času lahko navezali ožji stik s svojo materjo. Po tem času so telički bili preseljeni v svojo čredo telet, kljub temu pa so lahko ohranjali stike s svojimi materami. 9 jih je lahko imelo kontakt dvakrat dnevno, preostalih 6 se je lahko po želji premikalo med čredo telet in čredo odraslih govedi.

Za presojo, ali imajo različni načini vzreje dolgoročne posledice na obnašanje živali v stresnih situacijah sta strokovnjakinji na odraslih živalih nato izvajali različne teste.

Goveda, odrasla s svojimi materami, so v stresnih situacijah aktivnejša

„Goveda so čredne živali. Zaradi tega se pri vseh teličkih, ne glede na odraščanje ob materi ali brez nje, ki so ločeni v posamezne vzrejne bokse, po pričakovanju izločajo višje količine stresnega hormona kortizola,“ pojasnjuje dr. Waiblinger. Predstavniki, ki so lahko prve dni preživeli z materjo, so sicer ob izolaciji kazali najvišje nivoje kortizola izmed vseh testnih skupin, srčna frekvenca teh živali pa je obenem bila najnižja.

Načeloma obstajajo različni tipi reakcije na stresne situacije. Nekatere živali nanje reagirajo s povišanim srčnim utripom, druge proizvajajo več kortizola. Možno je, da različni načini vzreje povzročijo razvoj različnih tipov reakcij.

Tudi v obnašanju živali so se pokazale razlike. Teleta, ki so bila vzrejena ob materi, predvsem tista, ki so do njih ves čas lahko imela neomejen dostop tudi v čredi, so se aktivneje spopadala s težavo izolacije. Aktivneje so se premikali po svojem boksu in bolje raziskali novo okolje, kot teleta, ki so po rojstvu bila vzrejena brez mater.  

Dejstva nakazujejo, da so mladiči, ki so odraščali ob materah bolj motivirani za vrnitev do svoje črede in so bolj sposobni premagovanja stresnih situacij. Raziskave nedvomno kažejo, da bogato socialno okolje v času vzreje, torej kontakti z materjo in drugimi kravami, dolgoročno omogoča teličkom odrasti v družabne in socialno kompetentne odrasle živali.

Nekatere kmetije že uvajajo vzrejo telet s puščanjem novorojenih teličkov pri materah. V prihodnje bi morali še več razmisliti o tem, ali so izjemno socialno omejeni načini vzreje zares idealen način.

Publikacija v celoti:

Članek “Effects of mother versus artificial rearing during the first 12 weeks of life on challenge responses of dairy cows”, avtorjev Kathrin Wagner, Daniel Seitner, Kerstin Barth, Rupert Palme, Andreas Futschik in Susanne Waiblinger je bil objavljen v reviji Applied Animal Behaviour Science. doi:10.1016/j.applanim.2014.12.010 http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0168159114003293

http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00436-015-4408-0

Sorodni članki

EFSA

Bolezen modrikastega jezika: EFSA ocenjuje ukrepe za zatiranje

Programi masovnega cepljenja v obdobju vsaj 5 let, skupaj z izboljšanjem sistemov za kontinuiran nadzor, so edini učinkoviti ukrepi za izkoreninjanje bolezni modrikastega jezika v Evropi, zaključuje EFSA
preberi več

TiHo

Sezona žara: raziskava kaže na povezavo med otoplitvami in želodčno-črevesnimi obolenji

Ko se pomladni pričnejo višati temperature, se zveča tudi pojavnost želodčno-črevesnih težav. Povezava je bila tudi strokovno dokazana v raziskavi
preberi več

‚Bio‘ še zmeraj narašča

‚Bio‘ še zmeraj narašča

Nedavna študija glede bio površin in živilske industrije kaže kontinuirano pozitven razvoj na svetovni ravni
preberi več

EFSA

Izbruh okužbe s Salmonelo v evropskem prostoru

Sedem držav je med 1. majem in 12. oktobrom 2016 sporočilo primere okužbe s povzročiteljem Salmonella Enteritidis pri ljudeh. Od teh je 112 primerov bilo potrjenih in pri 148 postavljen sum.
preberi več

EFSA

Vozličasti dermatitis – cepljenje je najučinkovitejša metoda za nadzor bolezni

Cepljenje govedi je najučinkovitejša metoda za nadzor in zaustavitev širjenja bolezni vozličastega dermatitisa, trdijo strokovnjaki EFSA
preberi več

Universität Duisburg-Essen

Prašiči s prirojenim kompasom

Nedavna mednarodna raziskava, ki jo je vodil zoolog dr. E. Pascal Malkemper je pokazala, da imajo divji prašiči očitno smisel za magnetno polje
preberi več

EMA

EMA priporoča zmanjšanje uporabe kolistina pri živalih

Evropska agencija za zdravila (EMA - European Medicines Agency) je posodobila v letu 2013 izdana strokovna priporočila glede uporabe antibiotika kolistina pri živalih
preberi več

Bernhard-Nocht-Institut für Tropenmedizin in Hamburg

Antibiotiki proti salmonelam so v Afriki zmeraj manj učinkoviti

Sepse, ki jih povzročajo bakterije Salmonella enterica, že od nekdaj zahtevajo smrtne žrtve v južnih delih Afrike ter jugovzhodu Azije
preberi več