Referenčne DNK razrivajo nove informacije o zgodovini udomačevanja govedi v Evropi
(07.11.2014) Raziskovalci Univerze v Baslu so v neolitski naselbini ob jezeru Biel naleteli na presenetljivo odkritje: DNK analiza goveje kosti je dokazala sledi evropskega goveda tur (Bos primigenius) ter tako vrgla povsem novo luč na zgodovino udomačevanja danes znanega domačega goveda.
Strokovna revija " Scientific Reports" je objavila rezultate aktualne tudije vicarske skupine raziskovalcev. Dananje domače govedo je udomačena različica tura, divje vrste goveda, ki je izumrla v 17. stoletju. Proces udomačitve se je pričel e pred 10.000 leti na blinjem vzhodu.
Dlančnica majhnega goveda iz mesta Twann ob jezeru Biel z vidnimi sledovi odvzema vzorca za genetske preiskave
S preiskavo DNK so strokovnjaki ugotovili, da so imeli turi iz Blinjega vzhoda genetski podpis (mtDNA), tako imenovano T-haploskupino, ki se je dedovala preko matere. Tudi dananje govedo e zmeraj nosi ta podpis, ki kae na njihov izvor iz včasih udomačenega goveda Blijega vzhoda. Iz ugotovitve sledi dejstvo, da se je ob selitvi kmetijstva iz Blinjega vzhoda proti Evropi na nae ozemlje priselilo tudi govedo.
Sočasno z domestikacijo na Blinjem vzhodu so avtohtone pasme tur goveda v Evropi pripadale P-haploskupini. Do sedaj se je predvidevalo, da omenjena evropska vrsta genetsko in imela nikakrnega vpliva na domače govedo, priseljeno v neolitiku (5.500 -.2.200 pr.n.t.)
Majhne krave so delovne ivali
Raziskovalci iz vicarskega mesta Basel so med delom ob jezeru Biel, med ostalimi najdbami skeletov, naključno nali majhno ivalsko dlančnico, ki je pripadala neolitskemu domačemu govedu. Preiskali so njen mtDNK. Analiza je pokazala, da kost nosi genetski podpis P-haploskupine evropskega tur goveda.
S to ugotovitvijo odkritje kosti prvič nedvoumno dokazuje, da so se evropske samice parile tudi z domačim govedom, priseljenim iz Blinjega vzhoda. Kost iz časa 3.100 pr.n.t. torej potrjuje davno krianje med evropskimi samicami divjega goveda in blinjevzhodnimi udomačenimi samci.
"Ali je lo za posamezen primer, ali za ciljano krianje med vrstama na podlagi rezultatov ni mogoče trditi," pojasnjuje Prof. Jörg Schibler, vodja Raziskovalne skupine za integrativno prazgodovinsko in naravoslovno arheologijo z Univerze v Baslu. ival, kateri je pripadala dlančnica, je bila izjemno majhna. Viina vihra je komaj dosegla 112 centimetrov.
"Iz odkritja izhajajo tevilna vpraanja: koliko je bila zaradi tega oteena kopulacija in porod? In koliko generacij je se moralo izmenjati, da so nastale tako majhne ivali?" pomembnost najdbe poudari specialistka za arheoloko genetiko Angela Schlumbaum.
Strokovnjaki predvidevajo, da so kmetje stare kulture iz let 3.400 2.750 pr.n.t., iz katerega izvira najdena kost, z namernim krianjem z divjo različico tura poskuali vzrediti novo, manjo vendar robustnejo obliko domačega goveda, ki bi bila zelo uporabna kot delovna ival.
Publikacija:
Schibler, J., Elsner, J. & Schlumbaum A.
Incorporation of aurochs into cattle hern in Neolithic Europe: single event or breeding?
Scientific Reports 4, 5798, published 23 July 2014 | doi: 10.1038/srep05798