Prikrita zakisanost vampa je lahko vzrok, da krava ne gre do molznega stroja

(18.02.2015) Podlaga za delovanje avtomatiziranega molznega sistema so aktivne krave. Molznice v začetku laktacije bi morale molznega robota obiskati tri do pet krat dnevno.

Proti koncu laktacije se molzna frekvenca zmanjša na okoli 2 molži dnevno. Povprečna normalna vrednost za celotno čredo se tako smatra za 2,5 molže na dan.

Ko se pridelovalci mleka pritožujejo zaradi splošno manj aktivne črede in nizke molzne frekvence, je temu lahko vzrok latentna zakisanost vampa. Ta se pojavi, ko ob velikih količinah močnih krmil krave nimajo omogočenega neprekinjenega dostopa do voluminozne krme.


V strokovni reviji so strokovnjaki Visoke šole za veterino v Hannovru objavili izid kliničnega primera, kjer so z relatvno majhnimi spremembami uvedli primerne obroke za prežvekovalce.

Omenjene spremembe so zajemale pogostejše dostavljanje krme do krmišča in omogočen dostop do mešane grobe voluminozne krme iz travne in koruzne silaže, pivskih tropin, pesnih rezancev in narezane slame. Sočasno so v obrok primešali večji delež močnih krmil. Tako je ob pravilno sestavljenem obroku za prežvekovalce bil povišan delež zaužite suhe snovi v krmi.

Motnje fermentacije v vampu so se tako kmalu zmanjšale in aktivnost živali se je dvignila na pričakovan nivo. Posledično se je delež dnevne molže na žival iz 2,2 dvignil na 2,6. Obenem se je povišala tudi količina pridobljenega mleka.

V splošnem je za veterinarje, ki imajo posla s kmetijami s sistemom avtomatizirane molže, pomebno: poskrbeti je potrbno za dobro prehodne in ne preozke koridorje do krmišča in molznega sistema. Privarčevan čas lahko porabite za opazovanje živali in preverjanje delovanja tehničnega sistema molznih robotov. Popolnoma samostojno tudi roboti še ne znajo delati.

Britta Klein, aid.de

Sorodni članki

Študija Univerze v Hohenheimu: vedenje o povezavi med mlekom in rojstvom telet je med prebivalci šibko; Vir slike: Universität Hohenheim/Angelika Emmerling

Študija Univerze v Hohenheimu: vedenje o povezavi med mlekom in rojstvom telet je med prebivalci šibko

Po ugotovitvah Univerze Hohenheim v Stuttgartu so prenos znanja, spodbujanje povpraševanja in politična podpora le nekateri pristopi k reševanju tako imenovanega “problema teleta”
preberi več

EFSA

Bolezen modrikastega jezika: EFSA ocenjuje ukrepe za zatiranje

Programi masovnega cepljenja v obdobju vsaj 5 let, skupaj z izboljšanjem sistemov za kontinuiran nadzor, so edini učinkoviti ukrepi za izkoreninjanje bolezni modrikastega jezika v Evropi, zaključuje EFSA
preberi več

TiHo

Sezona žara: raziskava kaže na povezavo med otoplitvami in želodčno-črevesnimi obolenji

Ko se pomladni pričnejo višati temperature, se zveča tudi pojavnost želodčno-črevesnih težav. Povezava je bila tudi strokovno dokazana v raziskavi
preberi več

‚Bio‘ še zmeraj narašča

‚Bio‘ še zmeraj narašča

Nedavna študija glede bio površin in živilske industrije kaže kontinuirano pozitven razvoj na svetovni ravni
preberi več

EFSA

Izbruh okužbe s Salmonelo v evropskem prostoru

Sedem držav je med 1. majem in 12. oktobrom 2016 sporočilo primere okužbe s povzročiteljem Salmonella Enteritidis pri ljudeh. Od teh je 112 primerov bilo potrjenih in pri 148 postavljen sum.
preberi več

EFSA

Vozličasti dermatitis – cepljenje je najučinkovitejša metoda za nadzor bolezni

Cepljenje govedi je najučinkovitejša metoda za nadzor in zaustavitev širjenja bolezni vozličastega dermatitisa, trdijo strokovnjaki EFSA
preberi več

Universität Duisburg-Essen

Prašiči s prirojenim kompasom

Nedavna mednarodna raziskava, ki jo je vodil zoolog dr. E. Pascal Malkemper je pokazala, da imajo divji prašiči očitno smisel za magnetno polje
preberi več

EMA

EMA priporoča zmanjšanje uporabe kolistina pri živalih

Evropska agencija za zdravila (EMA - European Medicines Agency) je posodobila v letu 2013 izdana strokovna priporočila glede uporabe antibiotika kolistina pri živalih
preberi več