Prikrita zakisanost vampa je lahko vzrok, da krava ne gre do molznega stroja
(18.02.2015) Podlaga za delovanje avtomatiziranega molznega sistema so aktivne krave. Molznice v začetku laktacije bi morale molznega robota obiskati tri do pet krat dnevno.
Proti koncu laktacije se molzna frekvenca zmanjša na okoli 2 molži dnevno. Povprečna normalna vrednost za celotno čredo se tako smatra za 2,5 molže na dan.
Ko se pridelovalci mleka pritožujejo zaradi splošno manj aktivne črede in nizke molzne frekvence, je temu lahko vzrok latentna zakisanost vampa. Ta se pojavi, ko ob velikih količinah močnih krmil krave nimajo omogočenega neprekinjenega dostopa do voluminozne krme.
V strokovni reviji so strokovnjaki Visoke šole za veterino v Hannovru objavili izid kliničnega primera, kjer so z relatvno majhnimi spremembami uvedli primerne obroke za prežvekovalce.
Omenjene spremembe so zajemale pogostejše dostavljanje krme do krmišča in omogočen dostop do mešane grobe voluminozne krme iz travne in koruzne silaže, pivskih tropin, pesnih rezancev in narezane slame. Sočasno so v obrok primešali večji delež močnih krmil. Tako je ob pravilno sestavljenem obroku za prežvekovalce bil povišan delež zaužite suhe snovi v krmi.
Motnje fermentacije v vampu so se tako kmalu zmanjšale in aktivnost živali se je dvignila na pričakovan nivo. Posledično se je delež dnevne molže na žival iz 2,2 dvignil na 2,6. Obenem se je povišala tudi količina pridobljenega mleka.
V splošnem je za veterinarje, ki imajo posla s kmetijami s sistemom avtomatizirane molže, pomebno: poskrbeti je potrbno za dobro prehodne in ne preozke koridorje do krmišča in molznega sistema. Privarčevan čas lahko porabite za opazovanje živali in preverjanje delovanja tehničnega sistema molznih robotov. Popolnoma samostojno tudi roboti še ne znajo delati.
Britta Klein, aid.de
