Manjanje stresa mladih koz z vključevanjem v novo čredo ob primernem trenutku
(06.11.2014) Vključevanje mladih mlečnih koz v e obstoječo čredo pomeni velik stres za vse vključene ivali. Rangiranje in agresivno obnaanje lahko vodijo celo do hujih pokodb pri kozah.
Raziskovalci so sedaj ugotovili, pod katerimi pogoji je za mlade koze vključitev in privajanje na e obstoječo čredo manj stresna izkunja. Najbolji trenutek za to je kmalu po odstavitvi, ko so v čredi e drugi mladiči. Rezultate tudije so objavili v strokovni reviji Journal of Dairy Science.
Doječe samice doživljajo manj stresa
V čredah mlečnih koz je običajna praksa, da se mlade kozličke loči od njihovih mater e nekaj dni ali tednov po kotitvi. Na ta način v proizvodnji ostaja več kakovostnega mleka, namenjenega za nadaljnjo prodajo, namesto da bi se porabilo za prehrano mladičev.
Po odstavitvi običajno rejci mlade ivali ponovno vključijo v čredo po priblino osmih mesecih. Ali je to čas po prvih brejostih mladih koz ali po prvih kotitvah nove generacije mladičev.
Socialna struktura kozje črede ima strogo hierarhijo in po prihodu novih ivali si morajo te ponovno izboriti svoje mesto. Zaradi tega lahko spremembe in novosti v čredah vodijo do hudih rivalstev in izzovejo agresivno vedenje. Omenjene stresne situacije se posledično kaejo tudi s slabo produkcijo mleka. Prav tako je za dobrobit ivali pomembno, da niso podvrene stresu.
Doječe samice doivljajo manj stresa
Za najenostavneje vključevanje mlade koze v e izoblikovano čredo je potrebno najti pravi trenutek. Strokovnjaki so za tudijo izbrali 32 mladih koz. Polovica ivali so uvedli v čredo v času tako imenovane presuitve. V tem času so mlade in stareje koz breje in ne proizvajajo mleka.
Drugi del poskusnih ivali je bil uveden v čredo kmalu po kotitvah, ko so vse koze proizvajale mleko in so kozlički e bili skupaj z odraslimi ivalmi. Rezultat: mlade koze so v splonem doivljale občutno manj socialnega stresa, če so se vključile v čredo takoj po kotitvah.
V presuenih čredah so namreč bile pogosteje soočene z agresivnim socialnim obnaanjem in so pri testiranjih imele močno poviane ravni stresnih hormonov. "Najverjetneje povzroča prisotnost mladičev izločanje oksitocina pri odraslih kozah.
Hormon pa ne povzroča le povezovanja matere in njenega kozlička, temveč deluje tudi pomirjevalno in zmanjuje stres. Posledično so agresije izjemno redek pojav in v splonem poteka vključevanje novih članov v čredo bolj spročeno," pojasnjujejo avtorji.
Mlade koze elijo bliino svojih prijateljev
Ko so mlade koze vključene v novo čredo, bodo najprej iskale bliino poznanih sovrstnic. Tako oblikujejo majhne podskupine ivali. Strokovnjaki pojasnjujejo: "Socialno in raziskovalno vedenje v čredi je zanesljiv indikator stopnje stresa pri ivalih. Koze, ki ne doivljajo stresa, se pogosteje druijo tudi z nepoznanimi in odraslimi kozami. Koze, ki doivljajo stres, se raje obkroijo s poznanimi predstavnicami, ki so njihove vrstnice."
V naslednjih tudijah si raziskovalci elijo razvozlati vpraanje, ali se stopnja stresa zmanja zaradi prisotnosti mladičev, ali pa ima najpomembnejo vlogo faza produkcije mleka pri kozah.
Poudarek skupine strokovnjakov je na majhnih prevekovalcih in govedu ter povezavi med njimi in človekom. Raziskujejo različne načine rokovanja s proizvodnimi ivalmi ter kako se različni načini vzreje odraajo na splonem počutju ivali.
Članek Introducing young dairy goats into the adult herd after parturition reduces social stress avtorjev S. Szabò, K. Barth, C. Graml, A. Futschik, R. Palme in S. Waiblinger je bil objavljen v Journal of Dairy Science (http://dx.doi.org/10.3168/jds.2012-5556)