MERS: eno cepivo za vse genotipe
(29.07.2015) V boju proti nevarnemu koronavirusu, ki povzroča blinjevzhodni respiratorni sindrom (MERS-CoV) se je pojavil arek upanja. Morda namreč obstaja cepivo, ki učinkovito začiti pred vsemi trenutno poznanimi genotipi virusa.
To smer vsaj nakazujejo rezultati tudije Univerzitetne klinike v Bonnu in Nemkega centra za raziskovanje infekcij. Skupna tudija je objavljena v spletni strokovni platformi Journal of Clinical Microbiology. Infekcije z MERS koronavirusi so v pričetku pojavljale predvsem na Srednjem vzhodu, pred kratkim pa so poskrbele za medijsko pozornost tudi v Juni Koreji.
Trenutno prisotni povzročitelji niso identični, temveč jih skupino predstavljajo različne genetske linije. Skupno je bilo po svetu do sedaj izoliranih 23 variacij MERS-CoV, v sklopu trenutno tudije kar 20 od teh.
Sedaj so strokovnjaki pod drobnogled vzeli tri izolate najpomembnejih genetskih linij ter jih pomeali z odgovarjajočimi serumi pacientov, ki so e preboleli MERS infekcijo.
Rezultati tudije so pokazali, da so protitelesa serumov bila sposobna učinkovite nevtralizacije vsakega od treh genotipov.
Dobre novice za proizvajalce cepiv
Pacienti, ki so bili okueni z MERS koronavirusom so tako bili imuni proti vsem trem različicam virusa. Novica je predvsem razveseljujoča za razvijalce cepiv, pojasnjuje Dr. Doreen Muth, vodja tudije. Ni jim treba skrbeti, da bo njihovo cepivo učinkovito le proti eni sami virusni liniji.
Za strokovnjake pa je zanimiva tudi druga zorna točka. Do sedaj namreč ni bilo prav enostavno gojiti MERS viruse v laboratoriju. Izolacija se je zaenkrat izvajala na opičjih celičnih kulturah, ki so bile shranjene v hranilni raztopini. Te celice so okuili s tkivom pacientov in pustili viruse, da se razmnoujejo.
Presenetljivo pa so se celice opic izkazale kot slabo učinkovit medij, na njih je bilo mogoče izolirati le nekatere genotipe. Strokovnjaki so tako za raziskave uporabili dodatno humane kulture iz črevesnih celic.
N teh se je infekcijska sposobnost raziskovanih virusov občutno povečala. Ugotovitev predstavlja poseben uspeh, saj so strokovnjaki pri analiziranju vezani na uspeno razmnoevanje preiskovanega virusa.
Dodatno je ekipa lahko dokazala, da imunski sistem po infekciji protitelesa izloča predvsem z izločki dihalnega sistema. Običajno so nos in sapnice najpogosteja pot za okubo z MERS virusom. Protitelesa locirana na teh mestih učinkovito čitijo telo pred vdorom patogenov.
Slaba higiena v bolninicah virusu olaja delo
Taka začita telesa pa je mogoča ele po dejanski okubi ali po morebitnem cepljenju. Če virus napade telo nepripravljeno se pacient lahko znajde v izjemno nevarni situaciji. Po odkritju virusa MERS v letu 2012 se je okuilo e več kot 1.100 ljudi, od teh se je bolezen zaključila s smrtnim izidom kar v 439 primerih.
Strokovnjaki ob tem predvidevajo, da mnogo okub poteka s tako blagimi simptomi, da jih sploh ne opazijo in odkrijejo. Prav tako je sam virus, v nasprotju s SARS koronavirusom, sam manj sposoben infekcije.
Da se pojavi masovna infekcija je tako sočasno potrebnih več dejavnikov in predvideva se, da je za dosedanje epidemije bil vzrok predvsem v slabi bolninični higieni.
Prispevek v celoti:
Doreen Muth, Victor M. Corman, Benjamin Meyer, Abdullah Assiri, Malak Al-Masri, Mohamed Farah, Katja Steinhagen, Erik Lattwein, Jaffar A. Al-Tawfiq, Ali Albarrak, Marcel A. Müller, Christian Drosten, Ziad A. Memish; Infectious MERS-Coronavirus excretion and serotype variability based on live virus isolates from patients in Saudi Arabia; Journal of Clinical Microbiology; DOI: 10.1128/JCM.01368-15