Ljubkovani telički razvijejo bolje odnose z ljudmi in hitreje priračajo
(20.05.2016) Prijazno rokovanje z govedom omogoča razvoj dobrih odnosov med človekom in ivaljo ter ima dolgoročno pozitivne posledice.
Raziskovalci Veterinarske univerze na Dunaju so nedavno v publikaciji Applied Animal Behaviour Science objavili izsledke tudije, ki je dokazala, da se telički, skoteni na mlečnih farmah, ki so jih ljudje določen čas ljubkovali, priračali hitreje kot njihovi vrstniki, ki niso imeli monosti za razvoj odnosa z ljudmi. Za rejce je dejstvo lahko pomembno, saj dajejo mlečne krave, ki so kot teličke hitreje priračale, tudi kasneje več mleka.
Redno ljubkovanje spodbuja dobre medsebojne odnose med kravo in človekom
V konvencionalnih mlečno pridelovalnih obratih so telički e isti dan po svojem rojstvu ločeni od matere. Za tem so večinoma določeno obdobje rejeni samostojno in ločeno, kasneje pa jih zdruijo v skupine z drugim govedom.
Dober odnos z lastniki lahko v tem primeru nastane le, ko so rejci redno v kontaktu s telički ter so do njih neni in prijazni. Avtorica prispevka o nedavni raziskavi, Stephanie Lürzel in njeni sodelavci z Intituta za rejo in začito ivali, so v raziskavo vključili 104 holtajnskih telet iz nemkega obrata za vzrejo mlečnih krav. Priblino polovico ivali so po njihovem rojstvu 14 dni redno boali po 3 minute na dan, drugo polovico so pustili pri miru. Teleta so med poskusom boali na točno določenem mestu in sicer pod vratom. Ob predhodnih poskusih je naa skupina ugotovila, da krave posebej uivajo, če jih boamo na tem predelu. Ob tem se celo znia srčna frekvenca ivali, omeni dr. Lürzel.
Ljubkovana teleta hitreje priračajo
Priblino 90 dni po rojstvu so imela predhodno ljubkovana teleta vijo telesno teo kot druga skupina. Človeki faktor ima tako očitno neposreden učinek na prirast poskusnih ivali.
tudija iz leta 2013 je pokazala, da telice, ki hitreje priračajo, kasneje v ivljenju proizvajajo več mleka. Teleta, ki so bila opazovana in ljubkovana med aktualno raziskavo, so v obdobju odstavitve z mlečne prehrane bila okoli 3 % teja, kot druga, neljubkovana skupina. Sodelujoči v tudiji na podlagi rezultatov pojasnjujejo, kako so na podlagi ugotovitev lahko preračunali, da bo odrasla mlečna krava kasneje v ivljenju proizvedla okoli 50 kg več mleka v enem letu.
Boanje izbolja odnos med človekom in ivaljo
Raziskovalci so sočasno raziskali tudi samo kvaliteto odnosov med človekom in ivaljo s testom, kjer se ocenjuje varnostna razdalja, ki jo ival dri do človeka (flight distance test). V testu je merjeno, na kateri oddaljenosti od človeka, ki se od spredaj pomika v smeri proti teličku, se bo ival obrnila in pripravila na beg. Ko ima ival večje zaupanje do človeka je ta razdalja zmeraj manja. Ko se bo ival človeka bala, bo razdalja večja. Ob preizkusu se je izkazalo, da je ljubkovana skupina telet človeku dopustila večje priblievanje in so se kasneje pričeli odmikati. Tako je skupina strokovnjakov dokazala tesneje razvit odnos med ljudmi in ivalmi, ki so v rani mladosti imele pozitivne stike.
V praksi priporočam kmetovalcem redno negovanje prijateljskih odnosov s svojimi ivalmi. Kljub temu, da jim morda 3 minute na dan za vsako tele ne znese, ima vsak reden pozitiven kontakt dolgoročno nedvomno pozitivne posledice na ivali in lastnike, e poudari vodja raziskave Stephanie Lürzel.
Odstranjevanje rogov ima negativne posledice za pozitivne odnose
Popolnoma drugačni so bili izidi raziskave v primeru, ko so pri teletih, starih okoli 32 dni, opravili poseg dekornuacije, kar je običajna praksa za kmetijski obrat, ki se je vključil v tudijo. Trenutno splono razirjena praksa na mlečnih farmah je namreč poiganje ronih zasnov pri teletih z razbeljeno kovino. Po omenjenem posegu rogovi kravam ne rastejo več.
V raziskavi pri teletih, ki so prestala dekornuacijo, je razdalja pred begom občutno narasla v primerjavi s stanjem pred postopkom odstranjevanja rogov. Ob tem se skupina telet, ki so bila v mladosti ljubkovana ni od svojih vrstnikov nič bolje odrezala.
Izgleda, da je predhodno zgrajen dober odnos do ljudi pri boanih teličkih po postopku dekornuacije, ki se običajno izvaja brez anestezije in jo ival povezuje s hudimi bolečinami, popolnoma uničen. ele nekaj tednov po postopku odstranjevanja rogov je efekt ljubkovanja na sam odnos do človeka ponovno opazen, poudari dr. Lürzel.
Priporočeno je prijazno rokovanje z vzrejnimi ivalmi
Vedenjska strokovnjakinja na podlagi rezultatov svojih in drugih predhodnih raziskav svetuje prijazno rokovanje s teleti. Vzrejne ivali, ki imajo reden pozitiven kontakt s človekom dolgoročno pridobijo, ne glede na dejstvo, ali gre za pozitiven kontakt z veterinarjem zaradi rednih pregledov, ali za kontakt s svojimi lastniki ob moli. Kljub argumentom nekaterih rejcev, da se mora ival človeka bati, da mu dobro slui, strokovnjaki poudarjajo, da reden prijateljski kontakt končno vpliva pozitivno tudi na prirejo in pridelavo mleka.
Publikacija
The influence of gentle interactions on avoidance distance towards humans, weight gain and physiological parameters in group-housed dairy calves , avtorji: Stephanie Lürzel, Charlotte Münsch, Ines Windschnurer, Andreas Futschik, Rupert Palme, Susanne Waiblinger
Applied Animal Behaviour Science. doi:10.1016/j.applanim.2015.09.004
http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0168159115002610