Kakšen je vpliv strojne molže na zdravje vimena?

(07.05.2015) Mastitis je gospodarsko najpomembnejša bolezen črede krav za proizvodnjo mleka. Pomembno vlogo pri pojavu mastitisov ima tudi strojna molža.

Delež vpliva strojne molže na nove infekcije vimena v povprečni čredi mlečnih krav se ocenjuje na vse do 20 odstotkov. Ob tem je seveda potrebno razločevati med neposrednim vplivom zaradi strojne manipulacije in posrednim vplivom zaradi okolnih faktorjev, ki pospešijo okužbe.

Tako posredni dejavniki so na primer stanje seskov in kože na vimenu. Nekje polovico novo nastalih okužb se pripisuje neposrednim dejavnikom. Poseben pomen ima pri tem higiensko stanje strojev.

Strokovnjaki so aktualna znanja glede neposrednih dejavnikov za prenos povzočiteljev mastitisa preko strojne molže sedaj zbrali v prispevku, objavljenem v strokovni publikaciji "Journal of Food Safety and Food Quality".

Da se ob strojni molži vime na novo okuži, se morajo patogene bakterije nahajati v bližini seskovega kanala. Za vzdrževanje takšnih okužb na najnižjem možnem nivoju, se je v obratih s strojno molžo potrebno držati določenih higienskih ukrepov.

Ti se pričenjajo pri vzdrževanju higiene hleva in boksov ter se razširjajo vse do priprave živali na samo molžo. Na ta način bi se moralo vzdrževati odstotek seskov, na katerih je le majhna količina opaznih nečistoč, pri najmanj 95%. S samo čistočo seskov je neposredno povezana tudi čistost zadnjih nog in celotnega vimena.

Dlake na koži vimena je potrebno vzdrževatičim krajše, saj se bo tako na njih lahko zadržala manjša količina načistoč. Prav tako je potrebno skrbno čistiti seske, čiščenje pa se po potrebi lahko dopolni tudi z razkuževanjem pred molžo. V ta namen načeloma zadostuje 5 sekund trajajoča dezinfekcija konic seskov z razkužili za enkratno uporabo. Tudi sistematična občasna dezinfekcija molznih strojev lahko zmanjša pojavnost okužb in prisotnost njihovih povzročiteljev.

V ta namen je najbolje uporabljati hitro delujoča razkužila. Dokler se molznice še zadržujejo v molzišču se molznih strojem naj ne bi čistilo z vodo, saj tako nastaja aerosol, preko katerega se ponovno lahko prenašajo povzročitelji mastitisa.

Povečanje frekvence molže in posledično pogostejše čiščenje molznih strojev lahko sicer omogoči, da so seski manj izpostavljeni bakterijam iz okolja, vendar pa trditev velja la v primerih, ko se ob pogostejših molžah vzdržuje tudi potrebna sprotna higiena (uporaba svežih zaščitnih rokavic, enkratna uporaba čistilnih robčkov in podobno).

Slabo prilegajoči nastavki za molžo ali neprimerno velika tesnila za seske lahko vodijo do nihanj v vakumu, ki predstavljajo povečanje nevarnosti za neposreden prenos infekcij v primeru sočasnih slabih higienskih pogojev.

Renate Kessen, aid.de


Sorodni članki

EFSA

Bolezen modrikastega jezika: EFSA ocenjuje ukrepe za zatiranje

Programi masovnega cepljenja v obdobju vsaj 5 let, skupaj z izboljšanjem sistemov za kontinuiran nadzor, so edini učinkoviti ukrepi za izkoreninjanje bolezni modrikastega jezika v Evropi, zaključuje EFSA
preberi več

TiHo

Sezona žara: raziskava kaže na povezavo med otoplitvami in želodčno-črevesnimi obolenji

Ko se pomladni pričnejo višati temperature, se zveča tudi pojavnost želodčno-črevesnih težav. Povezava je bila tudi strokovno dokazana v raziskavi
preberi več

‚Bio‘ še zmeraj narašča

‚Bio‘ še zmeraj narašča

Nedavna študija glede bio površin in živilske industrije kaže kontinuirano pozitven razvoj na svetovni ravni
preberi več

EFSA

Izbruh okužbe s Salmonelo v evropskem prostoru

Sedem držav je med 1. majem in 12. oktobrom 2016 sporočilo primere okužbe s povzročiteljem Salmonella Enteritidis pri ljudeh. Od teh je 112 primerov bilo potrjenih in pri 148 postavljen sum.
preberi več

EFSA

Vozličasti dermatitis – cepljenje je najučinkovitejša metoda za nadzor bolezni

Cepljenje govedi je najučinkovitejša metoda za nadzor in zaustavitev širjenja bolezni vozličastega dermatitisa, trdijo strokovnjaki EFSA
preberi več

Universität Duisburg-Essen

Prašiči s prirojenim kompasom

Nedavna mednarodna raziskava, ki jo je vodil zoolog dr. E. Pascal Malkemper je pokazala, da imajo divji prašiči očitno smisel za magnetno polje
preberi več

EMA

EMA priporoča zmanjšanje uporabe kolistina pri živalih

Evropska agencija za zdravila (EMA - European Medicines Agency) je posodobila v letu 2013 izdana strokovna priporočila glede uporabe antibiotika kolistina pri živalih
preberi več

Bernhard-Nocht-Institut für Tropenmedizin in Hamburg

Antibiotiki proti salmonelam so v Afriki zmeraj manj učinkoviti

Sepse, ki jih povzročajo bakterije Salmonella enterica, že od nekdaj zahtevajo smrtne žrtve v južnih delih Afrike ter jugovzhodu Azije
preberi več