Boj proti okužbam s streptokoki

(26.07.2012) Streptokok skupine B ali Streptococcus agalactiae je po Gramu pozitivna bakterija, ki lahko povzroča različne infekcijske bolezni. Pri govedu je povzročitelj mastitisa, ki vodi v zmanjšano produkcijo mleka.

Streptococcus agalactiae Tudi pri človeku lako bakterija povzroča infekcije (pljučnico, meningitis, sepso...), še posebej v nevarnosti pa so novorojenčki. Raziskovalci francoskega Inštituta za agrarne raziskave (INRA) in Pasterjevega inštituta so pred kratkim dokazali pomembno vlogo posebne molekule, antigena B, ki se nahaja na površini bakterije.

Raziskave kažejo na njegovo sodelovanje pri nadzoru bakterijske rasti ter s tem odpirajo nove perspektive v boju proti streptokoknim infekcijam. Rezultati bodo objavljeni 14.6.2012 v strokovni reviji PloS Pathogens.

Leta 1934 je ameriška mikrobiologinja Rebecca Lancefield razvila imunološko tehnologijo za razvrstitev streptokokov v serološke skupine. Razlikovanje med posameznimi skupinami deluje na podlagi specifičnih polisaharidnih antigenov, lokaliziranih na celični steni bakterije.

Do danes sama biološka vloga polisaharida na Streptococcus agalactiae, tako imenovanega antigena B, ni bila pojasnjena. Molekula, ki je bila odkrita pred skoraj 80 leti, je na področju klinične bakteriologije uporabljana predvsem za serotipizacijo.

Celična stena je pomemben sestavni del bakterijske celice, saj se tukaj odvijajo rekcije, ki nadzorujejo rast in delitev celic. Zaradi tega so tudi tarča številnih antibiotikov. Ti kompleksni fenomeni potrebujejo različne molekularne dejavnike, ki lokalizirajo in koordinirajo aktivnosti celice.

Znanstveniki so dokazali, da je antigen B klučnega pomena za rast, delitev in morfogenezo celice Streptococcus agalactiae. Nekateri površinski polisaharidi, ki so podobni antigenu B, se pojavljajo na celičnih površinah različnih vrst streptokokov ter so odgovorni za različne infekcije pri ljudeh in živalih. Njihova sinteza je tako potencialni cilj za razvoj novih molekul, ki bi nanje delovale protibakterijsko.

Sorodni članki

Kako nega z osebnim odnosom vpliva na prašiče

Jean-Loup Rault želi ugotoviti, kako pozitivni odnosi z ljudmi vplivajo na prašiče. V ta namen raziskovalec dobrega počutja živali z magnetno resonanco pregleduje tudi njihove možgane
preberi več

Študija Univerze v Hohenheimu: vedenje o povezavi med mlekom in rojstvom telet je med prebivalci šibko

Po ugotovitvah Univerze Hohenheim v Stuttgartu so prenos znanja, spodbujanje povpraševanja in politična podpora le nekateri pristopi k reševanju tako imenovanega “problema teleta”
preberi več

Bolezen modrikastega jezika: EFSA ocenjuje ukrepe za zatiranje

Programi masovnega cepljenja v obdobju vsaj 5 let, skupaj z izboljšanjem sistemov za kontinuiran nadzor, so edini učinkoviti ukrepi za izkoreninjanje bolezni modrikastega jezika v Evropi, zaključuje EFSA
preberi več

Sezona žara: raziskava kaže na povezavo med otoplitvami in želodčno-črevesnimi obolenji

Ko se pomladni pričnejo višati temperature, se zveča tudi pojavnost želodčno-črevesnih težav. Povezava je bila tudi strokovno dokazana v raziskavi
preberi več

‚Bio‘ še zmeraj narašča

Nedavna študija glede bio površin in živilske industrije kaže kontinuirano pozitven razvoj na svetovni ravni
preberi več

Izbruh okužbe s Salmonelo v evropskem prostoru

Sedem držav je med 1. majem in 12. oktobrom 2016 sporočilo primere okužbe s povzročiteljem Salmonella Enteritidis pri ljudeh. Od teh je 112 primerov bilo potrjenih in pri 148 postavljen sum.
preberi več

Vozličasti dermatitis – cepljenje je najučinkovitejša metoda za nadzor bolezni

Cepljenje govedi je najučinkovitejša metoda za nadzor in zaustavitev širjenja bolezni vozličastega dermatitisa, trdijo strokovnjaki EFSA
preberi več

Prašiči s prirojenim kompasom

Nedavna mednarodna raziskava, ki jo je vodil zoolog dr. E. Pascal Malkemper je pokazala, da imajo divji prašiči očitno smisel za magnetno polje
preberi več