Ali so bolezni ivali pogosteje v velikih hlevih?
(06.06.2014) Raziskan je vpliv velikosti ivinorejskih objektov na zdravje ivali. Neskladni rezultati poudarjajo nesmisel posploenih izjav.
Velikosti ivinorejskih objektov za rejo proizvodnih ivali se neprestano večajo. Večina drutev za začito okolja in ivali se opira na dejstvo, da so veliki objekti veliko manj prijazni ivalim kot manji.
Večina kmetijskih zdruenj, veterinarji in agronomi pa zagovarjajo izjavo, da je za dobro počutje ivali večjega pomena kot sama velikost hleva, način reje in rokovanje z ivalmi. Tej nenehni debati je stopila nasproti Aileen Ernst, tudentka agronomije, s svojim strokovnim delom z naslovom Vpliv velikosti objektov v praičerejskih obratih na obnaanje in zdravje ivali.
Ima velikost ivinorejskega obrata vpliv na dobro počutje ivali je osrednje vpraanje raziskovalnega dela, v katerem je tudentka poskuala najti odgovor nanj. V ta namen je zbrala in ocenila lokalne in mednarodne empirične raziskave o zdravju in obnaanju ivali v povezavi z velikostjo njihovega ivljenjskega prostora. Kljub dejstvu, da je bilo o vpraanju obnaanja zaenkrat opravljenih le malo raziskav, je Aileen Ernst v literaturi odkrila obremenilne rezultate glede zdravstvenega stanja ivali.
Pomembne rezultate skupnega strokovnega dela so izdali e strokovnjaki nemkih intitutov za kmetijske vede in ivinorejo v delu z naslovom: Kaken je vpliv velikosti ivinorejskega objekta na zdravje praičev, ni mogoče nedvoumno določiti.
Velikost hleva za bolezni, kot so influenca ali okuba z Mycoplasmo hyopneumoniae, namreč nima nikakrnega pomena, medtem pa v primerih toksoplazmoze ali okub z MRSA (Meticillin rezistentna Staphylococcus aureus) predstavlja velik faktor prenosa.
Presenetljiv rezultat je pokazala tudi preiskava o toksoplazmozi, parazitarni bolezni, ki je navadno značilna za mačke, obolevajo pa lahko tudi drugi sesalci. Glede na podatke iz tudij se nevarnost za njen prenos manja sočasno z večanjem povrine objekta. Popolnoma drugače se obnaa MRSA: V različnih tudijah so strokovnjaki prisotnost bakterije pogosteje dokazali v večjih objektih, tako pri plemenskih praičih kot tudi pri pitancih.
Omenjene bakterije so odporne na antibiotike ter lahko pri človeku povzročajo dolgotrajne okube ran in pljučnice. Včasih so okube z MRSA bile značilne predvsem za bolninice, od leta 2005 pa so pogosteje dokazane pri osebah, ki so bile v kontaktu z MRSA okuenimi ivalmi.
Glede pleuritisa, ki je bakterijsko ali virusno povzročeno vnetje plevre in virusne PRRS, so bili rezultati raziskav neenotni. Medtem ko so nekatere strokovne tudije ovrgle monost povezave velikosti objekta in omenjenih bolezn, so druge potrdile povečanje nevarnosti za prenos z večanjem velikosti hlevov.
Aktualna raziskava tako poudarja, da je zaenkrat nemogoče potegniti neposredne vzporednice med velikostjo ivinorejskih objektov in večjo obolevnostjo rejnih praičev. Ker se nekatere bolezni pojavljajo in irijo ne glede na velikost hleva, je potrebno v posameznih debatah vedeti, glede katerih bolezni in povzročiteljev je govora ter je nujno razlikovanje med njimi.