Pesticidi in vodni organizmi: objavljene nove smernice EFSA

(10.09.2013) Evropska agencija za varnost hrane (EFSA - European Food Safety Authority) je izdala revidirane smernice za oceno tveganja uporabe pesticidov na vodne organizme, kamor spadajo ribe, dvoživke, nevretenčarji in rastline, ki živijo v ribnikih, jarkih in potokih ob poljih, kjer se uporabljajo omenjene substance.

Dokument z navodili, ki jih je revidiral odbor EFSA za Fitofarmacevtska sredstva in njihove ostanke, opisuje metode za oceno razsežnosti negativnih učinkov, ki jih populacijam vodnih organizmov, vključno z rastlinami in algami, povzroča izpostavljenost pesticidom.

Model za oceno tveganja bi naj služil kot podpora ocenjevalcem in nosilcem odgovornosti na nacionalni in evropski ravni, da bodo lahko zagotavljali varstvo vodnih organizmov pri prometu in uporabi pesticidov.   

Odbor EFSA so prosili za posodobitev smernic z namenom, da se upoštevajo tudi najaktualnejše znanstvene ugotovitve in regulative Evropske komisije, ki so bile izdane po prvotni objavi smernic leta 2002.

Predelava in posodobitev je del kontinuiranega doprinosa EFSE k zaščiti uporabnikov, živali in okolja pred tveganji glede uporabe pesticidov. Nove smernice za oceno tveganja glede pesticidov so bile sprejete na podlagi obsežne javne konzultacije z upoštevanjem na stotine mnenj, ki so jih podale najpomembnejše interesne skupine na to temo.  

Smernice vključujejo priporočila, kako se lahko preverja, ali koncentracije pesticidov na obdelovalnih površinah v bližini površinskih voda predstavljajo kratko ali dolgoročno tveganje za vodne organizme.

Dokument vsebuje natančna navodila, kako se izdela ocena tveganja, ki ga predstavljajo pesticidi za vodne organizme ter kakšna je njena povezava z oceno izpostavljenosti. Prednostna naloga smernic je v zagotavljanju zaščite celotnih populacij vodnih organizmov. Po posvetovanju z vodji za ocene tveganj je EFSA odbor razvil ukrepe, ki bodo zagotavljali boljšo zaščito vodnih nevretenčarjev, rib in dvoživk.

Za doseganje teh ciljev smernice opisujejo dva modela, ki jih lahko uporabljajo vodje za oceno možnega delovanja pesticidov na vodne organizme. Pri tem se modela nanašata vsak na svoj željen cilj zaščite:

  • možnost ekološkega praga (ecological threshold option – ETO), ki dovoljuje le zanemarljive učinke na vodne organizme.
  • možnost ekološkega okrevanja (ecological recovery option – ERO), ki delno dovoljuje posledične učinke na populacije vodnih organizmov, dokler bodo lahko okrevali v določenem sprejemljivem časovnem obdobju.  

Kot v prejšnji izdaji je tudi v posodobljenih smernicah predlog večstopenjske ocenjevalne metode za doseganje želenih ciljev. Ob tem pa podajajo detajlna navodila za aplikacijo posameznih stopenj, da se doseže harmonizacija ocenjevanja za vse članice EU.

Nova metodika ocenjevanja izhaja iz osnovne izhodiščne stopnje, ki izvira iz zakonsko določenih osnovnih podatkov ter vodi vse do kompleksnejših in diferenciranih nadaljnjih stopenj. Za osnovno stopnjo je uporabljen konzervativen pristop, ki zagotovi visok varnostni dejavnik ocenjevanja.

To pomeni, da so ocene tveganja za vodne organizme izdelane za koncentracije pesticidov, ki se v običajni dobri kmetijski praksi načeloma ne pojavljajo. Če se v tem primeru prve stopnje ocene ne pokažejo posebni dejavniki tveganja lahko sklepamo, da ocenjevan pesticid praktično ne predstavlja tveganja za vodne organizme. V primeru, da se na prvi stopnji tveganje ne more izključiti pa nudijo naslednje stopnje ocene tveganja diferencirano evaluacijo možnih tveganj.

Dokument s smernicami vsebuje tudi podrobna priporočila, kako se izdelajo zakonske omejitve za dovoljene koncentracije pesticidov v vodi, tako imenovane regulativno sprejemljive koncentracije (regulatory acceptable concentrations, RAC), da se lahko zagotovi varnost vodnih organizmov na podlagi obeh predlaganih modelov ocene tveganja.

V novembru 2013 bo EFSA organizirala informativni sestanek o novih smernicah za vse zainteresirane.

Sorodni članki

EFSA

Bolezen modrikastega jezika: EFSA ocenjuje ukrepe za zatiranje

Programi masovnega cepljenja v obdobju vsaj 5 let, skupaj z izboljšanjem sistemov za kontinuiran nadzor, so edini učinkoviti ukrepi za izkoreninjanje bolezni modrikastega jezika v Evropi, zaključuje EFSA
preberi več

EFSA

Bolezen kroničnega hiranja jelenjadi: spopadanje s tveganji v EU

Vnos bolezni kroničnega hiranja jelenjadi (CWD - Chronic Wasting Disease) v Evropsko unijo je najverjetneje posledica premikov jelenjadi, kot so severni jeleni in losi, ki so bili transportirani iz Norveške v Švedsko in Finsko, ali so sami v naravi prestopili meje
preberi več

EFSA

Izbruh okužbe s Salmonelo v evropskem prostoru

Sedem držav je med 1. majem in 12. oktobrom 2016 sporočilo primere okužbe s povzročiteljem Salmonella Enteritidis pri ljudeh. Od teh je 112 primerov bilo potrjenih in pri 148 postavljen sum.
preberi več

EFSA

EFSA je revidirala mejne vrednosti bakra v živalski krmi

Predstavniki organizacije EFSA so predlagali spremembe za mejne vrednosti bakra v krmi za nekatere živalske vrste. Priporočajo zmanjšanje vsebnosti v krmi za prašičke, govedo in molznice, ob tem pa predlagajo povišanje v krmi za koze
preberi več

EFSA

Vozličasti dermatitis – cepljenje je najučinkovitejša metoda za nadzor bolezni

Cepljenje govedi je najučinkovitejša metoda za nadzor in zaustavitev širjenja bolezni vozličastega dermatitisa, trdijo strokovnjaki EFSA
preberi več

EMA

EMA priporoča zmanjšanje uporabe kolistina pri živalih

Evropska agencija za zdravila (EMA - European Medicines Agency) je posodobila v letu 2013 izdana strokovna priporočila glede uporabe antibiotika kolistina pri živalih
preberi več

EFSA

Prosto delovno mesto: vodstvo EFSA oddelka za zdravje živali in rastlin

EFSA išče izkušenega vodjo za koordinacijo strokovnega dela svojega Oddelka za zdravje živali in rastlin, kot tudi znanstvenih organov za zdravje živali in rastlin ter zaščito živali
preberi več

EFSA

Infekcija z Echinococcus multilocularis pri živalih

EFSA (European Food Safety Authority) je objavila strokovno mnenje o okužbi z Echinococcus  multilocularis, trakulji, ki povzroča bolezen imenovano ehinokokoza pri divjih in domačih mesojedih, kot so lisice in psi
preberi več

Znanost

novice

mednarodno