Nov biogeografski atlas morskih živali Južnega oceana

(13.10.2014) Nov atlas o živalih, ki naseljujejo Južni ocean, je bil konec avgusta predstavljen na strokovnem srečanju SCAR (Scientific Committee on Antarctic Research) v novozelandskem mestu Auckland.

Vodilni morski biologi in oceanografi z vsega sveta so združili svoje vedenje in znanje o pojavnosti prebivalcev morja, od mikroorganizmov pa vse do kitov. Sodelovalo je 147 strokovnjakov iz v 22 držav.

V mednarodni kolaboraciji brez primerjave so združili svoje znanje ter ga usmerili v nastanek novega biogeografskega atlasa Južnega oceana. Znanstveniki so zbrali več sto tisoč podatkov o več kot 9000 živalskih vrstah z namenom razdelitve morskih organizmov, ki prebivajo v tej regiji.


Nov biogeografski atlas morskih živali Južnega oceana
V 66 poglavjih so razdelali fizikalne lastnosti okolja, evolucijski razvoj in genetiko bitij, kot tudi možen vpliv klimatskih sprememb na vodne prebivalce.

Publikacija je prva tako obsežna predstavitev regije od leta 1969, ko je Ameriško geološko združenje izdalo zbirko geoloških kart Antarktike. Odgovorni urednik Claude de Broyer s Kraljevega belgijskega inštituta za naravoslovje (Royal Belgian Institute of Natural Sciences) pojasnjuje: „Prvič po začetnih ekspedicijah na južnem polu pod vodstvom kapitana Cooka je skupnost raziskovalcev zbrala, analizirala in vrisala v karte edinstveno antarktično življenje.

Tako je nastal atlas, ki pokriva celotno območje ter vključuje obsežno bazo podatkov, ki podaja pomembne informacije za uspešno ohranjanje antarktične morske skupnosti.“

Podatki in interpretacije strokovnjakov med drugim podajajo bistveno bazo podatkov za mednarodno zaščito narave, kot so na primer razprave za uvedbo morskih zaščitenih območij.

Atlas ponazarja tudi možne smeri za bodoče širjenje poglavitnih živalskih vrst. Te temeljijo na kompleksih modelih, s pomočjo katerih raziskovalci napovedujejo, kako se posamezne živalske vrste prilagajajo spremembam življenjskega okolja ter kako se bodo ob raznolikih scenarijih za prihodnost razširile ali tudi pričele izginjati.

Pogled v prihodnost nam poda Julian Gutt, sourednik in avtor mnogih poglavij biogeografskega atlasa iz Centra za polarne in morske raziskave Inštituta Alfred-Wegener: „Projekt je usmerjen v prihodnost tudi zaradi dejstva, da strokovnjaki sedaj izdelujemo tudi spletno verzijo atlasa. Na ta način bo lahko kdorkoli na svetu kadarkoli enostavno poiskal vse omenjene podatke – skupaj z dodanimi novostmi.“

Tudi analiza genetskih vzorcev s sodobnimi metodami je pripeljala do presenetljivih zaključkov. Eden najbolj poznanih prebivalcev morskega dna Antarktike, orjaški Glyptonotus antarcticus, je morda „razcepljena osebnost“. Do sedaj so namreč strokovnjaki predvidevali, da na globini okoli 600 m pod vodno gladino živi le ena vrsta tega isopoda. Molekularno biološke raziskave pa so sedaj pokazale, da bi lahko šlo za celo skupino, sestavljeno iz 11 različnih vrst, katerih življenjski prostori so omejeni na manjše geografske regije.

Atlas imenovan „Biogeographic Atlas of the Southern Ocean“ vsebuje okoli 100 fotografij in 800 kart, je bil prvič javno predstavljen v ponedeljek, 25. avgusta 2014 v novozelandskem Aucklandu na konferenci SCAR.

Sorodni članki

Za otroka so najprimernejše akvarijske sladkovodne ribice, kot je na primer Nebeško biserna cebrica (Danio margaritatus) ; Vir slike: WZF GmbH

Risanka Iskanje pozabljive Dory: modri kirurgi so lepi, vendar neprimerni za otroke

Nemško združenje Zentralverband Zoologischer Fachbetriebe (ZZF) svari pred nepremišljenimi nakupi morskih akvarijskih rib, saj potrebujejo dovolj prostora in strokovno nego
preberi več

Prof. David Hassel (desno) in dr. Florian Leuschner Univerzitetne klinike v Heidelbergu; Vir slike: Hendrik Schröder, Universitätsklinikum Heidelberg

Riba navadna cebrica nas lahko nauči, kako se regenerira poškodovano srce

Raziskovalci namškega Centra za raziskave srca in krvožilja so želeli celovito in sistematično biološko raziskati, od kod izvira fascinantna lastnost rib vrste navadna cebrica, da lahko obnavljajo odmrle srčne celice
preberi več

Samica dolgonosega morskega konjička; Vir slike: Friedrich Ladich

Preiskovano akustično komuniciranje med morskimi konjički

Številne ribje vrste za medsebojno komunikacijo uporabljajo vokalizacijo. Morski konjički, ki so predvsem znani po 'obrnjenih vlogah', saj samček donosi svoj naraščaj v posebni vreči, pa postavljajo vprašanje, ali se takšna obrnjena vloga odraža tudi pri njihovem obnašanju in komunikaciji
preberi več

Šarenka se je z zgornjo čeljustjo ujela na trnek ribiča. Ali riba ob tem občuti bolečino še ni dokončno poznano; Vir slike: Alexander Schwab

Ali ribe čutijo bolečino?

Ribe nimajo sposobnosti enakega občutenja bolečine kot ljudje. Do takšnega zaključka je prišla mednarodna skupina raziskovalcev, ki so jo sestavljali nevrobiologi, etologi in strokovnjaki ribištva
preberi več

EFSA

Pesticidi in vodni organizmi: objavljene nove smernice EFSA

Evropska agencija za varnost hrane je izdala revidirane smernice za oceno tveganja uporabe pesticidov na vodne organizme, kamor spadajo ribe, dvoživke, nevretenčarji in rastline, ki živijo v ribnikih, jarkih in potokih ob poljih, kjer se uporabljajo omenjene substance.
preberi več

Zob morskega psa; Vir slike: Ra'ike/Wikipedia

Znanstveniki preiskujejo zobe morskega psa

Znanstveniki z Univerze Duisburg-Essen (UDE) in Inštituta Max-Planck za preiskovanje kovin (MPIE) v Düsseldorfu so analizirali strukturo zob morskega psa in človeka ter ob tem prišli do osupljivega odkritja: Kljub temu, da zobje plenilca vsebujejo sto odstotkov fluorida, niso trdnejši od naših
preberi več

Etroplus-maculatus; Vir slike: Universität Wien

Akustične funkcije plavalnega mehurja pri ciklidah

Plavalni mehur pri ribah kostnicah – ribah z okostenelim skeletom – v prvi vrsti služi plovnosti in vzgonu
preberi več

Znanost

novice

mednarodno