Ali ribe čutijo bolečino?
(22.08.2014) Ribe nimajo sposobnosti enakega občutenja bolečine kot ljudje. Do takšnega zaključka je prišla mednarodna skupina raziskovalcev, ki so jo sestavljali nevrobiologi, etologi in strokovnjaki ribištva.
Pred kratkim se je ponovno začelo več govoriti o vprašanju, ali so ribe dejansko sposobne občutiti bolečino oziroma trpeti v smislu bolečine, ki jo občutimo ljudje. Neposreden odgovor bi prinesel posledice za milijone ribičev, akvaristov, zaščitnikov rib ter strokovnjakov s področja ribolova.
Sedemglava skupina znanstvenikov je z namenom razrešitve vprašanja spravila na kup vse pomembne študije na to temo. Med svojimi raziskavami so znanstveniki iz Evrope, Kanade, Australije in ZDA naleteli na številne pomanjkljivosti.
Najpomembnejša točka avtorjev je dejstvo, da ribe nimajo pomembnih fizioloških pogojev za razvoj občutka bolečine, ki bi se ga zavedale. Prav tako so v starejših raziskavah bile reakcije rib na dražljaje ocenjene na podlagi človeških meril o tem, kaj je boleča izkušnja ter so tako rezultati bili zmotno interpretirani. Končen prispevek o občutenju bolečine pri ribah pa še zaenkrat ni bil objavljen.
Šarenka se je z zgornjo čeljustjo ujela na trnek ribiča. Ali riba ob tem občuti bolečino še ni dokončno poznano
Tako deluje pri človeku
Da bi razumeli skeptičnost raziskovalcev, je najprej potrebno razumeti, kako deluje mehanizem za zavedanje bolečine pri človeku. Poškodba stimulira tako imenovane nociceptorje. Ti receptorji pošljejo električne signale preko živčnih vlaken in hrbtenjače do velikih možganov (neokorteks).
Pri polni zavesti človeka sledi nadaljnja obdelava podatkov do razvoja občutka bolečine. Kljub temu pa včasih tudi pri obsežnih poškodbah ni nujen enak pojav občutka bolečine. Po drugi strani pa so lahko občutki bolečine zaradi predhodnega strahu pojačani ali mentalno izdelani tudi brez dejanske poškodbe tkiva.
Dodatno je lahko vsaka stimulacija nociceptorjev obdelana nezavedno, brez da bi ob tem organizem občutil bolečino. Ta princip se izkorišča na primer pri narkozi. Zaradi teh dejstev se pri raziskavah o bolečini razlikuje med zavednim občutenjem in nezavedno obdelavo dražljaja iz nociceptorjev, ki lahko vodi do kompleksnih hormonskih reakcij, spremenjenega obnašanja ali celo do priučenih reakcij za izogibanje dražljaju.
Reakcije na stimulacijo nociceptorjev tako nikdar ni mogoče enačiti z občutkom bolečine, ozko gledano pa tudi niso nujem pogoj za razvoj občutka bolečine.
Ribe anatomsko in fiziološko niso primerljive s človekom
Ribe za razliko od ljudi nimajo možganske skorje, kar pogojuje prvi dvom o občutenju bolečine. Ob tem je bilo dokazano, da so pri sesalskih vrstah za občutenje intenzivne bolečine soodgovorna posebna živčna vlakna, imenovana C-nociceptorji.
Ti so popolnoma odsotni pri vseh preiskovanih primitivnih hrustančnicah, kot so na primer morski psi ali skati, pri vseh ribah kostnicah pa so zelo redki. Tako so fiziološke predispozicije za zavedno občutenje bolečine pri ribah komaj razvite.
Nedvomno pa so ribe kostnice opremljene z enostavnimi nociceptorji ter ob tem seveda kažejo reakcije na poškodbe in druge dražljaje. Ali te sprejemajo in občutijo kot bolečino, trenutno ni znano.
Pogosto se ne razlikuje med zavednim občutenjem bolečine in nezavedno nocicepcijo
Aktualna pregledna študija obsoja, da se je pri večini objavljenih študij kot pokazatelj občutenja bolečine smatralo reakcijo ribe na dražljaj, ki bi naj povzročil bolečino, na primer stik poškodovanega dela telesa z drugim predmetom.
Ob tem pa s takšno metodologijo ni dokazljivo ali je vzrok reakcije ribe dojemanje zavednega občutka bolečine, le nezavedna reakcija na dražljaj preko nociceptorjev ali posledica povezave obeh.
Na podlagi vedenjskega odziva sklepati o predhodnem emocionalnem stanju je načeloma izjemno zahtevno. Dodatno pa ribe pogosto manj intenzivno ali pa sploh ne reagirajo na dražljaje, ki bi človeku in drugim sesalcem povzročili močno bolečino.
Tudi analgetiki kot je morfin, ki so izjemno učinkoviti pri ljudeh, so pri uporabi na ribah bili neučinkoviti, ali pa so pokazali učinek le pri astronomsko visokih dozah, ki bi pri vseh drugih sesalskih vrstah povzročile takojšnjo smrt.
Taki rezultati nakazujejo, da ribe sploh nimajo sposobnosti doživljati občutka bolečine, primerljivega s človeškim, ali pa nanj popolnoma drugače reagirajo. Nasploh pa se odsvetuje preslikava obnašanja rib na človeško perspektivo.
Kakšen pomen ima študija za uporabnike rib?
Aktualna študija podaja občutne dvome o občutenju bolečine pri ribah glede na človeška merila o občutku in reakciji na boleče dražljaje. Kljub temu pa objavljena študija nikakor pravno in moralno ne odvezuje nikogar od odgovornosti, da se ribi zada boleče dražljaje le za družbeno sprejemljive namene ter se jih poskuša čim bolj zaščititi pred vsakršno obliko stresa ali poškodb, ko je to le mogoče.
Publikacija v celoti
Rose, J.D., Arlinghaus, R., Cooke, S.J., Diggles, B.K., Sawynok, W., Stevens, E.D. & Wynne, C.D.L: Can fish really feel pain? Fish and Fisheries, DOI: 10.1111,
