Razvozlan je genom race: so imune na ptičjo gripo?
(01.07.2013) Vodna perutnina velja za rezervoar nekaterih bolezenskih povzročiteljev, med drugimi tudi za viruse aviarne influence, tako imenovane viruse ptičje gripe.
Za nizko patogenimi oblikami virusa te ivali ne zbolijo, kljub temu pa povzročitelja izločajo v okolje in lahko tako okuijo tudi domače in proizvodne predstavnike ptic. Mednarodna raziskovalna ekipa v sodelovanju z nemkim genetikom za začito narave dr. Robertom Krausom je sedaj razvozlala račji genom.
V posameznih imunogenih so strokovnjaki nali mone razlage, zakaj so race manj občutljive na omenjeno obolenje kot kokoi. Članek o tudiji je junija 2013 izel v strokovni reviji Nature Genetics.
Race po vsem svetu igrajo pomembno vlogo v proizvodnji hrane in so pomemben element sladkovodnih ekosistemov. Predhodnik udomačene race je divja raca (Anas platyrhynchos), ki je po vsem svetu najpogosteja vrsta rac. Za določene bolezenske povzročitelje, kot je na primer ptičja gripa, predstavlja vodna perutnina, kamor spada tudi divja raca, tako imenovan rezervoar.
Divje ptice povzročitelja razirjajo z izločki. S tem ogroajo zdravje proizvodne perutnine s katero prihajajo v kontakt in na ta način povzročajo nevarnost za pojav kokoje kuge, imenovane aviarna influenca.
Večina vseh 144 podtipov virusov ptičje gripe je nizko patogenih, kar pomeni da v osnovi ne povzročajo vidnega obolenja. Drugačna pa je situacija pri visoko patogenih virusih. Izbruh bolezni, ki jo povzročajo lahko vodi do občutnih kod pri proizvodnih ivalih. Nekateri izmed teh se celo prenaajo tudi na druge vrste in človeka ter so tudi tukaj povzročitelj hudih obolenj, ki lahko končajo celo s smrtjo.
Mednarodna ekipa raziskovalcev, ki so jo sestavljali strokovnjaki Kitajske agrikulturne univerze v Beijingu, britanska ola veterinarskih znanosti Univerze v Edinburghu ter vrsta drugih raziskovalnih ustanov, kamor spada tudi Raziskovalni intitut Senckenberg, je v preteklih letih delovala z namenom ugotavljanja sestave genoma domače race.
Ob tem so nali dokaze, ki pojasnjujejo, zakaj je vrsta po eni strani stabilen rezervoar za nizko patogene viruse aviarne influence ter po drugi strani tudi nevaren razirjevalec visoko patogenih oblik.
Posebno pozornost med svojim proučevanjem račjega genoma so strokovnjaki namenili primerjalni analizi imunogenov glede na ostale vrste ptic in sesalce. V primerjavi s sesalskimi vrstami je imunski sistem ptic manj kompleksen. Pri raci pa so odkrili nekatere specifične spremembe določenih imunogenov.
Primerjava s kokomi je pokazala, da so se pri raci popolnoma drugače razvijali predvsem beta defenzini (elementi prirojene imunosti) in butirofilini, proteini odgovorni za nadzor T-celic (pridobljena imunost).
Poskusi glede ekspresije genov so pokazali, da sta med imunskim odzivom proti različnim podtipom virusa aviarne influence H5N1 v pljučnem tkivu race posebej očitno regulirani prav ti dve skupini imunogenov (beta defenzini in butirofilini). Iz teh pomembnih ugotovitev bodo sledila nadaljnja raziskovanja za proučevanje natančno določenih sistemov, s katerimi se race ubranijo obolenja.
Genom race v povezavi s tudijo o ekspresiji genov nudi pomembno osnovo za prihodnje e natančneje razumevanje, kako se lahko razirjajo nizko in visoko patogeni sevi ptičje gripe, pojasnjuje dr. Robert Kraus z intituta Senckenberg.
Publikacija v celoti:
Yinhua Huang et. al.: The duck genome and transcriptome provide insight into an avian influenza virus reservoir species
Nature Genetics (2013) doi:10.1038/ng.2657