Razvozlan je genom race: so imune na ptičjo gripo?

(01.07.2013) Vodna perutnina velja za rezervoar nekaterih bolezenskih povzročiteljev, med drugimi tudi za viruse aviarne influence, tako imenovane viruse ptičje gripe.

Za nizko patogenimi oblikami virusa te živali ne zbolijo, kljub temu pa povzročitelja izločajo v okolje in lahko tako okužijo tudi domače in proizvodne predstavnike ptic. Mednarodna raziskovalna ekipa v sodelovanju z nemškim genetikom za zaščito narave dr. Robertom Krausom je sedaj razvozlala račji genom.

V posameznih imunogenih so strokovnjaki našli možne razlage, zakaj so race manj občutljive na omenjeno obolenje kot kokoši. Članek o študiji je junija 2013 izšel v strokovni reviji Nature Genetics.   

Race po vsem svetu igrajo pomembno vlogo v proizvodnji hrane in so pomemben element sladkovodnih ekosistemov. Predhodnik udomačene race je divja raca (Anas platyrhynchos), ki je po vsem svetu najpogostejša vrsta rac. Za določene bolezenske povzročitelje, kot je na primer ptičja gripa, predstavlja vodna perutnina, kamor spada tudi divja raca, tako imenovan rezervoar.

Divje ptice povzročitelja razširjajo z izločki. S tem ogrožajo zdravje proizvodne perutnine s katero prihajajo v kontakt in na ta način povzročajo nevarnost za pojav kokošje kuge, imenovane aviarna influenca.

Večina vseh 144 podtipov virusov ptičje gripe je nizko patogenih, kar pomeni da v osnovi ne povzročajo vidnega obolenja. Drugačna pa je situacija pri visoko patogenih virusih. Izbruh bolezni, ki jo povzročajo lahko vodi do občutnih škod pri proizvodnih živalih. Nekateri izmed teh se celo prenašajo tudi na druge vrste in človeka ter so tudi tukaj povzročitelj hudih obolenj, ki lahko končajo celo s smrtjo.

Mednarodna ekipa raziskovalcev, ki so jo sestavljali strokovnjaki Kitajske agrikulturne univerze v Beijingu, britanska Šola veterinarskih znanosti Univerze v Edinburghu ter vrsta drugih raziskovalnih ustanov, kamor spada tudi Raziskovalni inštitut Senckenberg, je v preteklih letih delovala z namenom ugotavljanja sestave genoma domače race.

Ob tem so našli dokaze, ki pojasnjujejo, zakaj je vrsta po eni strani stabilen rezervoar za nizko patogene viruse aviarne influence ter po drugi strani tudi nevaren razširjevalec visoko patogenih oblik.

Posebno pozornost med svojim proučevanjem račjega genoma so strokovnjaki namenili primerjalni analizi imunogenov glede na ostale vrste ptic in sesalce. V primerjavi s sesalskimi vrstami je imunski sistem ptic manj kompleksen. Pri raci pa so odkrili nekatere specifične spremembe določenih imunogenov.

Primerjava s kokošmi je pokazala, da so se pri raci popolnoma drugače razvijali predvsem beta defenzini (elementi prirojene imunosti) in butirofilini, proteini odgovorni za nadzor T-celic (pridobljena imunost).

Poskusi glede ekspresije genov so pokazali, da sta med imunskim odzivom proti različnim podtipom virusa aviarne influence H5N1 v pljučnem tkivu race posebej očitno regulirani prav ti dve skupini imunogenov (beta defenzini in butirofilini). Iz teh pomembnih ugotovitev bodo sledila nadaljnja raziskovanja za proučevanje natančno določenih sistemov, s katerimi se race ubranijo obolenja.

„Genom race v povezavi s študijo o ekspresiji genov nudi pomembno osnovo za prihodnje še natančneje razumevanje, kako se lahko razširjajo nizko in visoko patogeni sevi ptičje gripe,“ pojasnjuje dr. Robert Kraus z inštituta Senckenberg.

Publikacija v celoti:

Yinhua Huang et. al.: The duck genome and transcriptome provide insight into an avian influenza virus reservoir species
Nature Genetics (2013) doi:10.1038/ng.2657


Sorodni članki

Humboldt-Universität zu Berlin

Ptice selivke na svojih potovanjih obiščejo različne konce sveta

Vsako leto milijoni ptic letijo od svojih poletnih gnezdišč do toplejših krajev za prezimovanje in nazaj. Pogosto ob tem preletijo več tisoče kilometrov
preberi več

Goethe-Universität Frankfurt

Svetlobno odvisen magnetni kompas pri pticah

Ptice selivke pa tudi kokoši, imajo v očesu svetlobno odvisen kompas. Ta jim predaja informacije o smeri zemeljskega magnetnega polja
preberi več

Carla in Tiago sta dve mali modri ari, predstavnici ptic, ki so v naravi že izumrle. Izvalili sta se v Nemčiji in bosta ponovno v naravnem okolju naseljeni v Braziliji; Vir slike: BMUB/Harald Franzen

Male modre are, ki so v naravi že izumrle, bi naj bile v naravnem okolju ponovno naseljene od leta 2021

Izvalitev dveh malih modrih ar v aprilu 2014 je za organizacijo ACTP (Association for the Conservation of Threatened Parrots e. V.) pomenila izjemen vzrejni uspeh
preberi več

EFSA

EFSA ocenila poti vnosa virusa H5N8 v Evropo

Strokovno poročilo EFSA (European Food Safety Authority), ki je nastalo v sodelovanju držav članic in EU referenčnimi laboratoriji navaja, da natančna pot vnosa virusa H5N8 v evropski prostor še naprej ostaja neznanka
preberi več

Salpingohisterektomija pri papigi skobčevki; Vir slike: doc.dr. Jožko Račnik, dr.vet.med. in asist.dr. Marko Zadravec, dr.vet.med.

Salpingohisterektomija pri papigi skobčevki (Melopsittacus undulatus)

V ambulanti za ptice, male sesalce in plazilce, Inštituta za zdravstveno varstvo perutnine, Veterinarske fakultete smo klinično pregledali papigo skobčevko (Melopsittacus undulatus) staro 2 leti.
preberi več

4000 papagajev potrebuje pregled krvi!

4000 papagajev potrebuje pregled krvi!

"Tukaj je 4.000 papagajev. Prosim za popoln pregled krvnih vzorcev!" Stavek ni ravno običajen, vendar pa je realnost v vzrejnem centru parka Loro Parque Fundación (LPF)
preberi več

Mehkojede ptice s kljuvanjem fermentiranega sadja zaužijejo tudi alkohol

Mehkojede ptice s kljuvanjem fermentiranega sadja zaužijejo tudi alkohol

Vse vrste ptic se ne prehranjujejo s semeni. Za mehkojede vrste je prehrana v zimskem času še posebej velik izziv. Obirajo preostanke jagodičja ter pojedo sadje, ki ga lahko najdejo – tudi „pokvarjene“ sadeže, ki so pričeli s fermentacijo in vsebujejo alkohol
preberi več

Fotografija kolonije pingvinov, posneta iz helikopterja; Vir slike: CNRS

Na Antarktiki odkriti dve novi koloniji cesarskih pingvinov

André Ancel in  Yvon Le Maho z inštituta Hubert Curien v francoskem Strasbourgu (CNRS - Centre national de la recherche scientifique in Univerza v Strasbourgu) sta v bližini ledenika Mertz odkrila dve novi koloniji cesarskih pingvinov z več kot 6000 mladiči.
preberi več

Znanost

novice

mednarodno