Zmanjševanje nevarnosti trčenja ptic roparic v vetrnice

(25.09.2012) Študija švicarskih ornitologov iz Sempacha kaže vpliv koriščenja vetrne energije na ptice roparice.

Vetrnice so posebej za velike ptice lahko smrtno nevarne. Računalniška simulacija švicarskih ornitologov dokazuje, da je negativen vpliv na populacije roparic manjši, ko so vetrnice grupirane v manj polj vetrnih elektrarn.


Rjavi škarniki spadajo med najpogostejše žrtve pridobivanja vetrne energije

Roparice Sempacha spadajo med najpogostejše žrtve na območjih za pridobivanje vetrne energije. Ptice po trčenju z lopaticami rotorja poginejo. Za ugotavljanje vpliva vetrnic na populacijo ptic roparic, so švicarski ornitologi izdelali računalniško simulacijo, ki temelji na populaciji jastrebov Rjavi škarnik, ki se letno poveča za 5%.

Rjavi škarnik se razmnožuje le v Evropi, Švica pa je ena od redkih držav, kjer se njihovo število povečuje. Zaradi tega ima mednarodno pomembno nalogo njihovega varovanja.

Raziskava kaže, da je simulirana populacija jastrebov prizadeta toliko močneje, kolikor enakomerneje so vetrnice razporejene po pokrajini. Po besedah Michaela Schauba, avtorja študije, je efekt lahko množičen: „Če so vetrnice na polju vetrnih elektrarn koncentrirane na enem mestu, se priraščanje v populaciji Rjavih škarnikov le nekoliko zmanjša.“

Situacija je popolnoma drugačna, ko je enako število vetrnic enakomerno in na široko razporejeno preko večjih površin. „V tem primeru se je populacija jastrebov celo manjšala,“ poudarja Schaub.

V svoji študiji švicarski ornitologi predlagajo, da bi se vetrnice načeloma gradile na čim manj lokacijah. Dodatno na izbiro mesta postavitve vetrnic ne smejo vplivati le lastnosti, ki bodo vplivale na izkoriščanje vetrne energije.

Namesto gradnje novih bi morali razmišljati o širitvi že obstoječih ali planiranih polj vetrnih elektrarn. Le tako se bo lahko ocenilo, v kolikšni meri ogrožajo novi obrati populacije roparic. To bo zahtevalo regionalna načtovanja.


Sorodni članki

Humboldt-Universität zu Berlin

Ptice selivke na svojih potovanjih obiščejo različne konce sveta

Vsako leto milijoni ptic letijo od svojih poletnih gnezdišč do toplejših krajev za prezimovanje in nazaj. Pogosto ob tem preletijo več tisoče kilometrov
preberi več

Goethe-Universität Frankfurt

Svetlobno odvisen magnetni kompas pri pticah

Ptice selivke pa tudi kokoši, imajo v očesu svetlobno odvisen kompas. Ta jim predaja informacije o smeri zemeljskega magnetnega polja
preberi več

Carla in Tiago sta dve mali modri ari, predstavnici ptic, ki so v naravi že izumrle. Izvalili sta se v Nemčiji in bosta ponovno v naravnem okolju naseljeni v Braziliji; Vir slike: BMUB/Harald Franzen

Male modre are, ki so v naravi že izumrle, bi naj bile v naravnem okolju ponovno naseljene od leta 2021

Izvalitev dveh malih modrih ar v aprilu 2014 je za organizacijo ACTP (Association for the Conservation of Threatened Parrots e. V.) pomenila izjemen vzrejni uspeh
preberi več

EFSA

EFSA ocenila poti vnosa virusa H5N8 v Evropo

Strokovno poročilo EFSA (European Food Safety Authority), ki je nastalo v sodelovanju držav članic in EU referenčnimi laboratoriji navaja, da natančna pot vnosa virusa H5N8 v evropski prostor še naprej ostaja neznanka
preberi več

Senckenberg

Razvozlan je genom race: so imune na ptičjo gripo?

Vodna perutnina velja za rezervoar nekaterih bolezenskih povzročiteljev, med drugimi tudi za viruse aviarne influence, tako imenovane viruse ptičje gripe.
preberi več

Salpingohisterektomija pri papigi skobčevki; Vir slike: doc.dr. Jožko Račnik, dr.vet.med. in asist.dr. Marko Zadravec, dr.vet.med.

Salpingohisterektomija pri papigi skobčevki (Melopsittacus undulatus)

V ambulanti za ptice, male sesalce in plazilce, Inštituta za zdravstveno varstvo perutnine, Veterinarske fakultete smo klinično pregledali papigo skobčevko (Melopsittacus undulatus) staro 2 leti.
preberi več

4000 papagajev potrebuje pregled krvi!

4000 papagajev potrebuje pregled krvi!

"Tukaj je 4.000 papagajev. Prosim za popoln pregled krvnih vzorcev!" Stavek ni ravno običajen, vendar pa je realnost v vzrejnem centru parka Loro Parque Fundación (LPF)
preberi več

Mehkojede ptice s kljuvanjem fermentiranega sadja zaužijejo tudi alkohol

Mehkojede ptice s kljuvanjem fermentiranega sadja zaužijejo tudi alkohol

Vse vrste ptic se ne prehranjujejo s semeni. Za mehkojede vrste je prehrana v zimskem času še posebej velik izziv. Obirajo preostanke jagodičja ter pojedo sadje, ki ga lahko najdejo – tudi „pokvarjene“ sadeže, ki so pričeli s fermentacijo in vsebujejo alkohol
preberi več