Salpingohisterektomija pri papigi skobčevki (Melopsittacus undulatus)

(27.06.2013) V ambulanti za ptice, male sesalce in plazilce, Inštituta za zdravstveno varstvo perutnine, Veterinarske fakultete smo klinično pregledali papigo skobčevko (Melopsittacus undulatus) staro 2 leti.

doc.dr. Jožko Račnik, dr.vet.med. in asist.dr. Marko Zadravec, dr.vet.med.

Ambulanta za ptice, male sesalce in plazilce, Inštitut za zdravstveno varstvo perutnine, Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Klinični primer

Lastnica je v anamnezi povedala, da je papiga v zadnjih tednih vsakih nekaj dni izlegla jajce. Ob tem je pogosto čepela na dnu kletke ali košare, trgala papirno podlago in imela velike, vodene iztrebke. Pri kliničnem pregledu smo ugotovili dobro zdravstveno stanje živali.

Papiga je imela telesno maso 40g. Na otip je bila trebušna stena rahlo napeta in izbočena. Papiga je v petih tednih, od začetka leženja jajc do našega pregleda, izlegla 11 jajc. Na podlagi anamnestičnih podatkov in klinične slike smo posumili na kronično leženje jajc.

V dogovoru z lastnico smo se sprva odločili za konzervativno terapijo preprečevanja leženja jajc.  Kljub uporabi različnih zdravil (deslorelin, buserelin, cabergolin), z nobenim nismo uspeli doseči, dolgotrajno nekaj mesečno ustavitev reprodukcijskega ciklusa in preprečiti leženja jajc.

S podkožnim implantom deslorelin (Suprelorin®; ¼ 4,7 mg implanta smo implantirali v podkožje na področju prsnice) smo ustavili reprodukcijsko aktivnost skobčevke za sedem tednov. Enako smo reprodukcijsko aktivnost skobčevke ustavili le za sedem tednov z buserelin (Receptal®; 1 µg/kg smo aplicirali trikrat v razmaku 48 ur).

Tudi po vsakodnevnem nekajtedenskem peroralnem dajanju 10 µg/kg/dan cabergolina (Galastop®) je ptica ostala reprodukcijsko aktivna. Zaradi neuspeha terapije z zdravili smo se odločili, da pri skobčevki opravimo kirurški poseg (salpingohisterektomijo) s katerim pri ptici odstranimo jajcevod in tako preprečimo nadaljnjo leženje jajc.

Papigo smo pred anestezijo stabilizirali s tekočinsko terapijo (0,9 % NaCl v odmerku 10 ml/kg s/c). Aplicirali smo ji antibiotik marbofloksacin v dozi 10 mg/kg i/m. Skobčevko smo premedicirali z butorfanolom v dozi 0,5 mg/kg i/m in meloksikamom v dozi 0,3 mg/kg i/m.

Pol ure po premedikaciji smo jo inducirali v anestezijo z izofluranom v 5 % mešanici s 100 % kisikom. Pretok plinov je bil 1 l/min. Papigo smo intubirali in jo nadzorovano predihovali z ventilatorjem ves potek anestezije. Delovanje srca smo nadzorovali z dopplerjevim ultrazvočnim detektorjem, ki smo ga namestili na področje prednje prsne odprtine. Anestezirano papigo smo položili na hrbet (Slika 1).


Slika 1

Na področju operacijskega polja smo populili perje. Očistili smo ga z milom in razkužili s klorheksidinom ter z alkoholom. Omejili in zaščitili smo ga s sterilnimi samolepilnimi traki (Slika 2).


Slika 2

Opravili smo mediano celiotomijo. V celomski votlini smo prepoznali jajcevod (bledo rožnati cevasti organ), ga nežno prijeli s pinceto in ga izvlekli. Podvezali in prerezali smo vezivno tkivno povezavo med jajčnikom in jajcevodom.

Kranialni del jajcevoda smo nežno vlekli iz celomske votline v ventrokavdalni smeri in ob tem topo preparirali ligament jajcevoda. Krvavitev, ki je ob tem nastala smo ustavili s pritiskom s sterilno, vatirano palčko. Jajcevod smo podvezali v bližini prehoda le tega v kloako in ga odstranili (Slika 3 in Slika 4).


Slika 3


Slika 4

Preiskali smo celomsko votlino, da smo izključili prisotnosti krvavitve. Steno celoma in kožo smo sešili ločeno. Uporabili smo enostavni tekoči šiv (Slika 5).


Slika 5

Uporabili smo večnitni, resorbtivni šivalni material velikosti 5/0. Po končanem kirurškem posegu smo prenehali dovajati mešanico anestezijskih plinov. Papigo smo nadzorovano predihovali do začetka spontanega dihanja. Po prebuditvi smo jo namestili v inkubator s temperaturo 32 °C do popolnega okrevanja.

Nekaj dni po posegu smo nadaljevali z antibiotično (marbofloksacin 10 mg/kg/dan) in antimikotično terapijo (itrakonazol 5 mg/kg/dan). Bolečino smo blažili s tramadolom v odmerku 3 mg/kg ter meloksikamom v odmerku 0,3 mg/kg. Ptica je poseg in obdobje okrevanja po operaciji preživela brez posebnih zapletov.  

Razprava

Reprodukcijske težave pri sobnih pticah so pogoste. Najpogosteje jih povzroči podaljšana umetna osvetlitev, možnost gnezdenja, hrana bogata z maščobo in ogljikovimi. Reprodukcijsko aktivne ptice kljuvajo, napadajo lastnika ali veterinarja, masturbirajo, vreščijo, branijo svojo gnezdo in bivališče.

Samice lahko nenehno gnezdijo in ležejo jajca. Posledica neprestanega leženje jajc je slaba kondicija ptice, ki je povezana s pomanjkanjem kalcija, osteoporozo, sekundarnimi okužbami in drugimi zdravstvenimi težavami. Nadaljnjo leženje jajc preprečimo s konzervativno ali kirurško terapijo.

V začetni dobi zdravljenja se najpogosteje odločamo za preprečevanje leženja jajc z zdravili s katerimi preprečimo ovulacijo ali na kakšen drug način zavremo nastanek novih jajc (deslorelin, buslerelin, cabergolin, progesteron, humani horionski gonadotropin, …) in s spremembo dejavnikov okolja (osvetljenost, možnost gnezdenja) ter prehrano. V zadnjem obdobju se najpogosteje uporabljajo GnRH (ang. gonadotropin releasing hormon) agonisti med katere sodita deslorelin in buserelin. Uporaba dolgo delujočega 4,7 mg deslorelin implanta (Suprelorin®) je še v začetnih fazah klinične uporabe pri pticah.

Rezultati uporabe so obetajoči z malo ali brez stranskih učinkov, vendar je vzorec ptic pri katerih je bilo zdravilo uporabljeno majhen in raznolikost ptičjih vrst velika. Ena od težav pri uporabi deslorelin implanta pri majhnih papigah (skobčevke, agapornisi) je predvsem njegovo kratko delovanje v primerjavi z drugimi vrstami živali.

Po izkušnjah avtorjev deslorelin zavre reprodukcijsko aktivnost majhnih papig za okoli dva meseca, kar pa je za učinkovito klinično uporabo implantanta prekratek čas. Inhibitor prolaktina cabergolin naj bi bil po literaturnih podatkih prav tako primerno zdravilo za preprečevanje leženja jajc pri pticah. Prolaktin ima namreč pomembno vlogo v reprodukcijskem ciklusu ptic. Žal v našem primeru s tem zdravilom nismo imeli kliničnega uspeha.

Kot je razvidno iz našega kliničnega primera, neprestanega leženja jajc dostikrat ne moremo ustaviti z zdravili. V takšnih primerih je potrebno premisliti o kirurških načinih zdravljenja. Najpogostejša kirurška metoda, ki se uporablja za preprečevanje neprestanega leženja jajc je kirurška odstranitev jajcevoda ali salpingohisterektomija. S tem posegom odstranimo vse dele jajcevoda (infundibulum, magnum, istmus in uterus).

Jajčnika zaradi kirurško nedostopnega anatomskega položaja, velike nevarnosti krvavitve ob odstranjevanju in majhnosti pacienta ne odstranjujemo. V večini primerov po salpingohisterektomiji, jajčni folikli na jajčniku nastanejo, a ne dozorijo in ovulirajo.

Kot kaže, na razvoj in ovulacijo jajčnih foliklov vpliva hormonska povratna zveza med jajčnikom in jajcevodom. V primeru, ko jajčni folikel vseeno dozori in ovulira v celomsko votlino, se le ta največkrat resorbira. V kolikor se jajčni folikel ne resorbira, se lahko razvije jajčni celomitis. Na možnost tovrstnih zapletov je potrebno lastnika pred posegom obvestiti.  

Zahvala

Za pomoč pri opisanem kliničnem primeru se zahvaljujeva veterinarski tehnici Ireni Bahč. Zahvaljujeva se tudi  Maji Čonč za pomoč pri iskanju literature.

Podatki o avtorjih

Doc. dr. Jožko Račnik, dr. vet. med.
Ambulanta za ptice, male sesalce in plazilce
Inštitut za zdravstveno varstvo perutnine
Veterinarska fakulteta
Cesta v mestni log 47
1000 Ljubljana
E-mail: josko.racnik@vf.uni-lj.si

Asist. Dr. Marko Zadravec, dr. vet. med.
Ambulanta za ptice, male sesalce in plazilce
Inštitut za zdravstveno varstvo perutnine
Veterinarska fakulteta
Cesta v mestni log 47
1000 Ljubljana
E-mail: marko.zadravec@vf.uni-lj.si

Uporabljena literatura

  1. Harcourt Brown N in Chitty J (2005) BSAVA Manual of Psittacine Birds, BSAVA. British Small Animal Veterinary Association.
  2. O'Malley (2005) Clinical Anatomy and Physiology of Exotics Species. Structure and function of mammals, birds, reptiles and amphibians. Elsevier, Saunders.
  3. Ritchie, Harrison in Harrison (1994) In. Avian Medicine: Principles and Application. Wingers Publishing, Inc.
  4. Scope A (2009) Hysterectomy in birds. In: Soft Tissue Surgery in Exotic Pet Animals (Brno, Czech Republic).
  5. Coles BH (2007) Essentials of Avian medicine and Surgery. Blackwell Publishing Ltd.
  6. Doneley B (2011) Avian Medicine and Surgery in Practice. Companion and aviary birds. Manson Publishing Ltd.
  7. Chitty J, Raftery A, Lawrie A (2006) Use of Cabergoline in Companion Psittacine Birds. In: Proceedings of 27th Annual AAV Conference. (San Antonio, Texas, USA).
  8. Forbes NA (2009) The Use of GnRH Implants in the Treatment of Sexual Derived Behavioural Abnormalities in Birds. In: Proceedings 10th EAAV Conference. (Antwerp, Belgium).

Sorodni članki

Mednarodni kongres ISFM 2020

Mednarodni kongres ISFM 2020

Združenje International Society of Feline Medicine vabi na prvi kongres namenjen medicini mačk
preberi več

Slika 1: Urinski sediment, maček, nativni preparat. Opazno je visoko število cilindrov brez dokaza za vnetje. ; Vir slike: LABOKLIN

Skrivnostni primer meseca: Ko se nevarnost skriva doma!

Laboklin vam ponovno predstavlja skrivnostni klinični primer urinskega sedimenta pri mački
preberi več

Slika 1. Multiple povišane lezije na jeziku psa. Avtorske pravice fotografije: Fitzpatrick Referrals Ltd.

Multiple lezije na jeziku psa z limfadenopatijo

Kot skrivnostni primer meseca vam Laboklin predstavlja 12 letnega mešančka z multiplimi lezijami na jeziku in povečanimi submandibularnimi ter preskapularnimi bezgavkami
preberi več

Maša Primec, dr. vet. med

Črevesna mikrobiota pri psih in mačkah

Strokovni članek avtorice asist. mag. Maše Primec, dr. vet. med
preberi več

WSAVA

Informacije o COVID-19 za lastnike živali in veterinarje

Posredujemo vam povezavo do strani s pogostimi vprašanji in odgovori za lastnike hišnih ljubljenčkov ter do nedavnega webinarja za veterinarje
preberi več

ABCD issues guideline on SARS-coronavirus-2 in cats

ABCD issues guideline on SARS-coronavirus-2 in cats

The Advisory Board on Cat Diseases has just published a new guideline in relation to SARS coronavirus-2 (SARS-CoV-2), the causative agent of COVID-19
preberi več

WSAVA Webinar: COVID-19 and Companion Animals – What we know today

WSAVA Webinar: COVID-19 and Companion Animals – What we know today

Webinar se bo odvijal v petek, 17. aprila, s pričetkom ob 16. uri. Predavanja bodo v angleškem jeziku in bodo trajala približno 1 uro
preberi več

Poskrbimo za naše ljubljenčke, da bodo varnejši pred okužbami

Poskrbimo za naše ljubljenčke, da bodo varnejši pred okužbami

Posredujemo vam nekaj priporočil veterinarjev, kako naj ravnamo, da bi  svojo žival zaščitili pred nalezljivimi boleznimi
preberi več