Mehkojede ptice s kljuvanjem fermentiranega sadja zaužijejo tudi alkohol

(25.02.2013) Vse vrste ptic se ne prehranjujejo s semeni. Za mehkojede vrste je prehrana v zimskem času še posebej velik izziv. Obirajo preostanke jagodičja ter pojedo sadje, ki ga lahko najdejo – tudi „pokvarjene“ sadeže, ki so pričeli s fermentacijo in vsebujejo alkohol.

Mehkojede ptice, kot so kosi, drozgi, kalini in taščice cenijo predvsem plodove jerebike, trnjulje, gloga in šipka, ki še zmeraj visijo na vejicah. „Domorodne vrste rastlin so dober vir hrane tudi v času snega in ledu,“ pojasnjuje Eva Goris, predstavnica za tisk Nemške fundacije za prostoživeče živali. Prav tako so dobrodošel posladek za te ptice preostala jabolka na drevju. Čeprav ptice skupaj s takimi sadeži zaužijejo alkohol pa posledično niso pijane.

Njihova jetra namreč zelo pospešeno razgrajujejo alkohol iz fermentiranega sadja: „Jetra ptic delujejo veliko aktivneje kot človeška.“ Ob tem kljuvajo tudi globoko zamrznjeno jagodičje, brez posledičnih zdravstvenih težav. „Ljubitelji ptic lahko pomagajo mehkojedim pticam pri iskanju hrane z nastavljanjem koščkov jabolk in hrušk,“ svetuje zastopnica fundacije. 

Zrnojedi kot so ščinkavci, zelenci, dleski in vrabci potrebujejo v hudem mrazu predvsem maščobo, da bodo uspešno preživeli zimsko obdobje. „Uravnotežena krma za zrnojede ptice je sestavljena iz odprtih semen pšenice in ovsa, ki so jima dodani oreški, semena sončnice ter ostalo semenje,“ pravi Eva Goris, „V tem primeru se bo pojedini z veseljem pridružil tudi kak kalin ali brglez.“

Pozornost pa je potrebno posvetiti kvaliteti krme. Manj kvalitetni krmi za ptice so namreč pogosto primešane sestavine za povečevanje volumna, kot so na primer trda zaprta pšenična semena. „Teh ptice ne pojedo, zato ostajajo na dnu krmilnice. Ko se navlažijo postanejo primerno gojišče za razvoj plesni ter tako onesnažujejo krmišča,“ pojasni predstavnica za tisk.

Nikakor pticam v zimskem času ne smemo ponujati odpadkov in ostankov naše hrane. Začimbe in sol so namreč strup za majhne letalce.


Sorodni članki

Humboldt-Universität zu Berlin

Ptice selivke na svojih potovanjih obiščejo različne konce sveta

Vsako leto milijoni ptic letijo od svojih poletnih gnezdišč do toplejših krajev za prezimovanje in nazaj. Pogosto ob tem preletijo več tisoče kilometrov
preberi več

Goethe-Universität Frankfurt

Svetlobno odvisen magnetni kompas pri pticah

Ptice selivke pa tudi kokoši, imajo v očesu svetlobno odvisen kompas. Ta jim predaja informacije o smeri zemeljskega magnetnega polja
preberi več

Carla in Tiago sta dve mali modri ari, predstavnici ptic, ki so v naravi že izumrle. Izvalili sta se v Nemčiji in bosta ponovno v naravnem okolju naseljeni v Braziliji; Vir slike: BMUB/Harald Franzen

Male modre are, ki so v naravi že izumrle, bi naj bile v naravnem okolju ponovno naseljene od leta 2021

Izvalitev dveh malih modrih ar v aprilu 2014 je za organizacijo ACTP (Association for the Conservation of Threatened Parrots e. V.) pomenila izjemen vzrejni uspeh
preberi več

Senckenberg

Razvozlan je genom race: so imune na ptičjo gripo?

Vodna perutnina velja za rezervoar nekaterih bolezenskih povzročiteljev, med drugimi tudi za viruse aviarne influence, tako imenovane viruse ptičje gripe.
preberi več

Salpingohisterektomija pri papigi skobčevki; Vir slike: doc.dr. Jožko Račnik, dr.vet.med. in asist.dr. Marko Zadravec, dr.vet.med.

Salpingohisterektomija pri papigi skobčevki (Melopsittacus undulatus)

V ambulanti za ptice, male sesalce in plazilce, Inštituta za zdravstveno varstvo perutnine, Veterinarske fakultete smo klinično pregledali papigo skobčevko (Melopsittacus undulatus) staro 2 leti.
preberi več

Fotografija kolonije pingvinov, posneta iz helikopterja; Vir slike: CNRS

Na Antarktiki odkriti dve novi koloniji cesarskih pingvinov

André Ancel in  Yvon Le Maho z inštituta Hubert Curien v francoskem Strasbourgu (CNRS - Centre national de la recherche scientifique in Univerza v Strasbourgu) sta v bližini ledenika Mertz odkrila dve novi koloniji cesarskih pingvinov z več kot 6000 mladiči.
preberi več

Rjavi škarniki spadajo med najpogostejše žrtve pridobivanja vetrne energije; Vir slike: Christian Gelpke

Zmanjševanje nevarnosti trčenja ptic roparic v vetrnice.

Študija švicarskih ornitologov iz Sempacha kaže vpliv koriščenja vetrne energije na ptice roparice.
preberi več

NABU

Društvo za varstvo narave Nemčije poziva k zaustavitvi ilegalnega lova na ptice na Cipru

Pozorni mimoidoči so opazili laboda, ki se je nekoordinirano hodeč  zvlekel v prehod ob zelo prometni cesti
preberi več

Znanost

novice

mednarodno