Podgane svojim vrstnicam privoščijo uspeh
(16.02.2015) Psihologi iz Düsseldorfa pod vodstvom prof.dr. Tobiasa Kalenscherja so proučevali socialnmo obnašanje podgan. Izsledki: čeprav podgana sama nima od dejanja nikakršnih očitnih prednosti, se obnaša tako, da imajo korist njene vrstnice. Rezultate so znanstveniki objavili v strokovni reviji Frontiers in Neuroscience.
Kako se bo obnašala podgana, če lahko izbira, ali bo lahko jedla sama, ali bo delila hrano še s svojo vrstnico? Zmeraj je v preizkusih sodelovalo po dvoje podgan. Ob tem je ena v paru zmeraj dobila izbiro, ali bo jedla sama, ali bo sočasno pustila dostop do hrane tudi svoji pasivni vrstnici.
Nedvoumno se je izkazalo, da so se podgane v večini primerov odločile za prosocialno alternativo, kjer se je nasitila lahko tudi druga predstavnica. V nasprotnem primeru pa niso pokazale enakega obnašanja, ko je namesto vrstnice v eksperimentu sodelovala plišatsta podgana.
„Naš eksperiment je eden od prvih, ki postavlja evolucionarno tako oddaljeno vrsto od človeka pred ekonomsko situacijo, v kateri se mora žival odločati s socialnem kontekstu,“ pojasnjuje prof. dr. Tobias Kalenscher z Univerze Heinrich-Heine. Dosedanji poskusi s podobnim vprašanjem so bili izvajani na opicah, ki so človeku mnogo sorodnejše.
Nekajrat pa je raziskovanje preučevalo druge socialne vrste obnašanja, kot je na primer medsebojna nega, od katere imata obe živali korist. V aktualnem scenariju pa ima korist od podganine odločitve samo druga vrstnica, prva podgana pa zaradi tega nima nikakršne neposredne prednosti.
Kljub temu pa tudi ni v slabši situaciji. Trenutno strokovnjaki preverjajo, kakšno ima pri vsem skupaj vlogo komunikacija med podganama. Druga podgana, ki se je lahko pridružila pri hrani, oddaja tako imenovane „zvoke veselja“ v ultrazvočnem spektru.
Prvi avtor raziskave, Julien Hernández-Lallement komentira: „Trenutno preučujemo, ali so ti zvoki, ki jih človek s prostim ušesom ni sposoben zaznavati, neke vrste 'socialna nagrada' za podgano, ki je bila postavljena pred pomembno odločitev.“ Rezultati študije torej nakazujejo, da so se temelji za prosocialno obnašanje postavili že zgodaj med evolucijo. Tak način odločanja torej ni edinstvena lastnost višje razvitih vrst ali celo samo človeka.
Publikacija v izvirniku:
J. Hernandez-Lallement, M. Van Wingerden, C. Marx, M. Srejic, T. Kalenscher, „Rats prefer mutual rewards in a ProSocial Choice Task“, Frontiers in Neuroscience 8:443
DOI: 10.3389/fnins.2014.00443
