Ko papagaji poslujejo: goffino kakaduji trgujejo z orečki
(25.04.2013) Ekipa znanstvenikov Univerze na Dunaju, pod vodstvom kognitivne biologinje Alice Auersperg, je v nedavni raziskavi lahko opazovala sposobnost samoobvladovanja pri kakadujih. Članek znanstvenega projekta je v celoti objavljen v aktualni izdaji priznane strokovne revije Journal Biology Letters.
Kdor razmilja, bo počakal
V sedemdesetih letih je Stanford Marshmallow Experiment poskrbel za neverjetne izsledke o samoobvladovanju pri majhnih otrocih. Postavili so jih namreč pred naslednjo odločitev: ali takoj pojedo eno sladkorno penico, ali z njo v sobi nekoliko počakajo ter si tako prisluijo e dodatno penico kot nagrado.
dr. Alice Auersperg (vodja Goffini laboratorija)
Izsledki raziskave so pokazali, da so vsi otroci, ki so se odločili počakati nagrado, bili v odraslem ivljenjskem obdobju uspeneji, kot otroci, ki so sladico pojedli takoj.
Na področju kognitivne znanosti velja sposobnost čakanja na kasnejo nagrado za eno najzahtevnejih kognitivnih zmogljivosti, saj ne predpostavlja le neposredne sposobnosti povezave med impulzom in kontrolo, tem več tudi sposobnost pozitivne ocene vrednosti nagrade relativno na vloen trud, ki ga predstavlja čakalno časovno obdobje.
Isabelle Laumer (raziskovalka)
Sočasno mora biti ocenjena tudi stopnja zanesljivosti ponudnika. Opisane sposobnosti so obravnavane kot predhodnik sposobnosti strokovnega odločanja ter do sedaj le v redkih primerih opazovane pri ivalih. Le nekatere ivalske vrste, tipično tiste z večjimi mogani, so lahko za več kot minuto odloile takojnje zauitje krme, da so tako bile nagrajene z boljo krmo.
pekulativno obnaanje goffino kakadujev
Strokovnjaki Oddelka za kognitivno biologijo Univerze na Dunaju so lahko to izjemno lastnost sedaj prvič proučevali pri goffino kakadujih, vrsti ptic, ki je ele pred kratkim postala splono znana zaradi svoje sposobnosti, da izdeluje in uporablja orodje. Ptici smo ponudili koček hrane, ki jo je vzela v kljun.
Znanstvenica odpre možnost "trgovanja" goffino kakaduju, v rokah drži različne vrste krme
Nato smo jim pustili monost, da so koček v časovnem intervalu, ki se je podaljeval, vrnili neposredno v roko raziskovalca.
Če do tega trenutka kočka e ni grizljala, je ptica za nagrado dobila drugo vrsto hrane, ki jo je imela raje kot prvo ali večjo količino enake, pojasnjuje Isabelle Laumer, ki se zbirala podatke za raziskavo: Kljub temu, da smo kot začetni koček uporabili amerike pekani orehe, ki jih imajo ptice izjemno rade in bi jih običajno takoj pojedle, je vseh 14 kakadujev počakalo do 80 sekund, da so kot nagrado prejeli e okusneje indijske orečke, poroča Isabelle Laumer.
Evolucija samonadzora
Shematski prikaz poteka raziskave: Najprej sta bila ptici predstavljena oba koščka krme. Manj priljubljen oreh lahko vzamejo v kljun (1). Sedaj mora kakadu sprejeti odločitev, ali bo oreh pojedel takoj, ali po počakal do 80 sekund. V času čakanja nagrade je raziskovalka zaprla dlan z nagrado (2).
Alice Auersperg, vodja Goffini laboratorija Oddelka za kognitivno biologijo Univerze na Dunaju pojasnjuje: Neverjetno je, kako kakaduji trgujejo kot poslovnei ter se previdno in prilagodljivo odločajo med takojnjim in kasnejim dobičkom. Bistvenega pomena ob tem ni bil le časovni interval čakanja, temveč tudi razlika vrednosti 'plačilnega sredstva' in kasneje pridobljene 'dobrine'.
Za menjavo prvega oreha za drugega, ki jim je predstavljal najljubo vrsto krme, so bili pripravljeni čakati veliko dlje, kot na krmo, ki je niso imeli toliko raje kot najprej ponujeno. V primeru kontrolnega poskusa, v katerem smo jim kot prvo ponudili najljubo vrsto, so trgovanje in menjavo takoj odklonili.
Raziskovalki dr. Auersperg je izredno zanimiv e drug dejavnik: Človek ali opica sta imela pri podobnih raziskavah prednost, saj sta lahko ponujen koček drala v roki. Ptica mora v nasprotju s tem koček drati s kljunom, torej ga skoraj okua. Predstavljajte si, da otroku daste v usta pikot in mu kos čokolade nastavite na mizo. Ob tem bi od otroka pričakovali, da pikota ne bo pričel grizljati, se je nasmehnila.
V primeru, da se kakadu odloči počakati, raziskovalka odpre dlan. Sedaj mu je ponujena možnost, da prvi oreh vrne v odprto dlan (3) in kot nagrado dobi boljšega (4).
Do nedavnega se je sklepalo, da ptice niso sposobne nikakrnega samoobvladovanja, pravi Thomas Bugnyar, ki je v preteklosti izvajal podobne tudije s krokarji in vranami: vendar smo dokazali, da krokarji počakajo na boljo krmo. To nas je pripeljalo do ugibanj o morebitnih socioloko ekolokih pogojih, ki bi lahko pogojevali razvoj teh sposobnosti v evoluciji.
Za preverjanje predpostavke smo potrebovali pametne ptice, ki pa so le v daljnem sorodstvu z vrani. Uporaba papig je bila očiten izbor, rezultati preiskave z goffino kakaduji pa kae, da se nahajamo na pravilni poti.
Celoten prispevek v Biology Letters
Auersperg, A.M.I., Laumer, L. & Bugnyar, T. (2013) Goffin cockatoos wait for qualitative and quantitative gains but prefer 'better' to 'more'. Biology Letters.
DOI: http://dx.doi.org/10.1098/rsbl.2012.109