Zdravljenje ran z medicinskim medom
(29.04.2013) Klinične primere o zdravljenju z medicinskim medom, ki sta jih na poster strnili asist. dr. Vladimira Erjavec, dr.vet.med. in asist. dr. Barbara Lukanc, dr.vet.med. (Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, KKMŽ), je podjetje CelsusMED predstavilo na letošnjem Simpoziju SZVMŽ v Ankaranu.
Antibakterijski učinek medicinskega medu so dokazali v laboratorijih leta 1919, a so ga iz medicine kmalu izpodrinili na novo odkriti antibiotiki. Zdravilne lastnosti medicinskega medu so v humani medicini začeli ponovno odkrivati v zadnjih časih, in sicer kot alternativo zdravljenju tistih ran, kjer so preizkusili vse moderne tehnike zdravljenja in te niso bile učinkovite. Medicinski med lahko uporabljamo dolgotrajno, ker ne draži tkiva in nima negativnih učinkov na tkivo.
Mehanizem delovanja medicinskega medu
- učinkuje baktericidno,
- ima higroskopski učinek, ki v rano povleče limfo z makrofagi (čistijo rano) in hranilnimi snovmi (hrana celicam za nastanek novega tkiva),
- deluje zaščitno, ker prepreči dostop novim bakterijam,
- v rani ustvari anaerobne pogoje,
- inhibira nastanek eksudata in s tem zavre razmnoževanje bakterij.
Učinki medicinskega medu na rano
- pospešuje celjenje rane,
- stimulira angiogenezo,
- pospeši rast fibroblastov,
- mobilizira epitelne celice z robov rane,
- aktivira epitelne celice v dlačnih foliklih,
- izboljša kontraktilnost miofibroblastov, ki povlečejo robove rane skupaj,
- zmanjšuje bolečino in vnetni edem,
- preprečuje neprijeten vonj rane,
- zmanjšuje brazgotinjenje.
Uporaba medicinskega medu v veterini za zdravljenje:
- ran, inficiranih z bakterijami, odpornimi na antibiotike,
- kontaminiranih akutnih in kroničnih ran,
- travmatskih ran,
- opeklin,
- dekubitusov in
- onkoloških ran.
Klinični primer št. 1
Mačka, 2,5 let, sterilizirana, FeLV pozitivna, šum na srcu I./VI., rana z manjkajočim delom kože na ventralnem delu vratu, zdravljena z medicinskim medom (L-Mesitran®).
Klinični primer št. 2
Maček, 2,5 let, kastriran, FeLV pozitiven, šum na srcu II./VI., rana velikosti 4 cm, z manjkajočim delom kože na ventralnem delu vratu, zdravljena z medicinskim medom (L-Mesitran®).
Klinični primer št. 3
Pes, 9 let, kastriran, z obsežnimi ranami brez kože na zadnjih nogah, po prometni nesreči, zdravljen z medicinskim medom (L-Mesitran®).
Oskrba ran z medicinskim medom:
- rano očistimo in odstranimo mrtvo tkivo,
- speremo s fiziološko raztopino,
- z medicinskim medom prekrijemo celotno rano.
Menjava obvez
Na začetku zdravljenja:
- bolj obilen eksudat – večkrat na dan,
- manj obilen eksudat – enkrat na dan;
Kasneje:
- eksudata je minimalno, obvezo lahko menjamo le 2x na teden, da vzdržujemo antibakterijski učinek medu v rani.
Plakat v izvirni obliki si lahko ogledate na tej povezavi.
Literatura
Bang L.M., Buntting C., Molan P. (2003). The effect of dilutionon the rate of hydrogen production in honey and its implications for wound healing. Journal of Alternative and Complementary Medicine 9, 267-73.
Bergman A., Yania J., Weiss J., Beli D., David M.P. (1983). Acceleration of wound healing by topical application of honey. An animal model. The American Journal of Surgery 145, 374-6.
De Rooster, H., Declercq J., Bogaert van de M. (2008), Honey in wound care: myth or science? Part 1: Literature review. Flemish Veterinary Journal, 78: 68-74.
Dunford C., Cooper R, Molan P. (2000). Using honey as a dressing for infected skin lesions. Nursing Times 96, 7-9.
Efem S.E.E. (1988). Clinical observations on the wound healing properties of honey. British Journal of Surgery 75, 679-81.
Mathews K.A., Binnington A.G. (2002). Wound management using honey. Compendium: Continuing Education for Veterinarians 24, 53-60.
Molan P.C. (1998). A brief review of the use of honey as a clinical dressing. The Australian Journal of Wound Management 6, 148-58.
Molan P.C. (1999). The role of honey in the management of wounds. Journal of Wound Care 8, 415-8.
Molan P.C. (2002). ReǦintroducing honey in the management of wounds and ulcers ± theory and practice. Ostomy Wound Manage 48, 28-40.
Nychas G.J., Dillon VM, Board RG (1988). Glucose, the key substrate in the microbiological changes in meat and certain meat products. Biotechnology and Applied Biochemistry 10, 203-31.
Subrahmanyam M. (1993). Honey impregnated gauze versus polyurethane film (OpSite) in the treatment of burns - a prospective randomised study. British Journal of Surgery 46, 322-3.
Subrahmanyam M. (1998). A prospective randomised clinical and histological study of superficial burn wound healing with honey and silver sulfadiazine. Burns 24, 157-61.
Tur E., Bolton L., Constantine B.E. (1995). Topical hydrogen peroxide treatment of ischemic ulcers in guinea pig: blood recruitement in multiple skin sites. Journal of the American Academy of Dermatology 33, 217-21.
Willix D.J., Molan P.C., Harfoot C.G. (1992). A comparison of the sensitivity of wound-infecting species of bacteria to the antibacterial activity of manuka honey and other honey. Journal of Applied Bacteriology 73, 388-94.
.
