Zanesljivost "elektronskega nosu" je primerljiva s pasjim smrčkom
(19.01.2013) Raziskovalni projekt v okviru programa "Life Science Calls" je dokazal, da imata elektronski in pasji nos podobno razmerje pozitivnih detekcij pljučnega raka.
5. decembra 2012 so v bolninici v Kremsu predstavili rezultate mednarodne tudije o potencialu analiziranja dihalnih plinov za klinično uporabo pri zgodnjem diagnosticiranju raka na pljučih.
: Interdisciplinarna ekipa raziskovalcev in klinikov
Projekt, ki ga je podpiral avstrijski program Life Science Calls, je bil naravnan k primerjavi uspenosti pri detekciji pljučnih rakavih sprememb z uporabo elektronskih analizatorjev in psov. Znanstveniki so predstavili svoje delo tudi s posnetkom. Ekipa pasje ole Project Canis je prikazala tudi delo svojih psov, olanih za iskanje, reevanje in diagnosticiranje rakavih sprememb.
Če je mogoče diagnosticirati pljučnega raka preko dihanega zraka, kdo ga bo hitreje in bolj zanesljivo zavohal: tirinoni prijatelj s svojim smrčkom ali elektronski analizator izdihanih plinov? Odgovoru na to vpraanje se je pribliala skupina strokovnjakov s svojim temeljnim raziskovalnim delom, ki ga je podpiral program Life Science Calls (LSC).
Interdisciplinarna ekipa raziskovalcev in klinikov pod vodstvom Petra Errhalta s Pnevmolokega oddelka na kliniki v Kremsu ter Theodorja Dolla z Intituta za fiziko Univerze v Mainzu, je preiskovala potencial za klinično uporabo analizatorjev izdihanih plinov. V prvi mednarodni raziskavi tega vpraanja so primerjali sposobnosti pasjega voha in analitične naprave, ki deluje na principu mikrosenzorne tehnologije.
Videoposnetek, katerega nastanek je s svojim Life Science Calls programom omogočilo avstrijsko drutvo NÖ Forschungs- und Bildungsges.m.b.H., produkcijo pa nudila Visoka ola za kreativnost, medije in tehnologijo St. Poelten, ponuja vpogled v samo znanstveno raziskavo ter potenciale psa in tako imenovanega "e-nosu".
Svoje sposobnosti kot psi, olani za detekcijo pljučnega raka, so predstavili kosmatinci Hugo (bernski planarski pes), Don Alonso (havanski bion) in Mischa (Jack Russell terier).
Primerljivost pozitivnih detekcij s psom in e-nosom
Rezultati dvakratnega slepega preizkuanja 121 vzorcev izdihanega zraka, izmed katerih je bilo 29 vzorcev pacientov z diagnosticiranim pljučnim rakom, ostali pa so bili zdravi ali so imeli drugo bolezen, so ponudili prvi vtis o monostih, ki jih za prihodnost ponuja analiza izdihanega zraka glede zgodnje diagnostike bronhialnega karcinoma.
"eleli smo preveriti, katere so prednosti vsake od obeh metod in katera od njiju je posledično uporabneja," pojasnjuje Peter Errhalt, predlagatelj prvega projekta. "Na podlagi prve tudije lahko trdimo, da tako pasji nos kot elektronska naprava za analizo, dosegata podoben dele pozitivnih potrditev, ki se giblje med 60 in 75 odstotkov. Rezultati e ne zadostujejo za takojnjo klinično uporabnost, nam pa e nudijo dobre zaključke o prednostih in slabostih takega odkrivanja pljučnega raka."
S sledečo raziskavo, ki jo ponovno podpira program Life Science Calls, elijo s pomočjo pridobljenih izkuenj optimirati plan tudije. "e zmeraj vemo premalo o tem, katere komponente vonja zaznava pes, ki detektira karcinom. Zanima nas tudi, na kaken način loči med drugimi boleznimi, ki jih zazna, na primer diabetesom in gastritisom ter bronhialnim karcinomom," nadaljuje Michael R. Müller, predlagatelj sledečega projekta in vodja Oddelka za torakalno kirurgijo Bolninice Otto Wagner na Dunaju: "V ta namen elimo e podrobneje preiskati vonjalne sisteme pri psu, kar nam bo koristilo pri nadaljnem razvijanju instrumentalne analitike."
Dopolni ga Christian Krutzler, fizik in specialist za mikrosenzorno tehnologijo na dunajskem centru Austrian Center for Medical Innovation and Technology: "Raziskujemo z uporabo minimalno invazivnih metod z namenom razvoja zanesljivih sistemov za zgodnje odkrivanje pljučnega raka. Za nas so ugotovitve ključnega pomena kot osnova za analiziranje vohalnih sistemov. Lahko bi rekli, da ičemo hlapne prstne odtise pljučnega raka, s pomočjo katerih bi lahko oblikovali skupino podatkov za prenos uporabe na nae analizatorje izdihanega zraka."
Ciljano iskanje vohalnih sistemov
Michaela Marschall, pasja vzgojiteljica in prevzgojiteljica iz ole Project Canis ter sodelavka v obeh tudijah, poudarja izjemne vohalne sposobnosti psov. "ivali so sposobne ohraniti velike količine raznolikih vonjav v svojem spominu," pojasnjuje strokovnjakinja: "S pomočjo zadostnega treninga so ivai sposobne odkrivanja vsake kombinacije vonjev za katero so bile olane, s pomočjo svojega izjemno občutljivega organa za voh."
Psi pa za razliko od tehničnih analizatorjev potrebujejo med delom stalne odmore za regeneracijo. "V naem primeru sodelujemo z ivimi bitji, ki se ob intenzivnem delu utrudijo ter katerih zmogljivost je odvisna tudi od dnevnega počutja in stresa." Pri dobro treniranih psih navadno zadostujejo kraji odmori, nato pa so ponovno sposobni sledenja posebnemu vonju.