Težave z zobmi pri dihurju
(30.07.2012) Vedno pogosteje se tudi pri nas pojavljajo dihurji kot domače živali. So izjemno prisrčni in imajo povprečno življenjsko dobo med 8 in 9 let. Dihurji imajo tipično zobovje mesojedov.
Zobna formula in oblika njihovega zobovja je zelo podobna mačjim. Ob tem imajo dihurji v spodnji čeljusti po en premolar in molar več kot mačka. Tako imajo dihurji relativno veliko okluzalno površino za mesojeda.
Težave z zobni pri dihurju slika 1
Njihova zobna sklenina je izjemno občutljiva. Svojo hipersenzibilnost lahko pokažejo tudi s šklepetanjem, ki je na primer pogosto po odstranjevanju zobnega kamna z ultrazvočnim zobnim aparatom.
Zobni kamen pri dihurjih je značilne rdečkasto-rjave barve in nekoliko lepljive konsistence (slika 1). Pri starosti 3 let ima večina domačih hišnih dihurjev obloge zobnega kamna na zadnjih zobeh.
Te težave so navadno povezane z njihovo prehrano. Najpogosteje jih lastniki hranijo z mokro hrano iz pločevink, ki ima veliko vsebnost beljakovin. Zaradi mehke konsistence ob hranjenju ne prihaja do mehaničnega drgnjenja in čiščenja površine zob, ki pa ga prostoživeči divji dihurji dosežejo z grizenjem in žvečenjem svojega plena.
Težave z zobni pri dihurju slika 2
Povečana tendenca za nabiranje zobnega kamna ima za posledico razvoj gingivitisa, ki je pri dihurjih navadno močno izražen. Glede na kavzalni mehanski dejavnik so vnetne reakcije pogosto preveč intenzivne. Zaradi izredne vnetne simptomatike lahko običajni zmerni gingivitisi pri dihurju izgledajo podobno kot tumorozne degeneracije.
Takšna je bila tudi klinična slika pri dihurki Wutzi (slika 2), dvoletni samički, ki so jo pripeljali na kliniko z močno razvitim gingivitisom. Njena lastnica je povedala, da dihurka že približno 2 tedna ne more jesti, pri morebitnih poskusih hranjenja pa so ji delci hrane kar padali iz ust.
Težave z zobni pri dihurju slika 3
Po temeljitem pregledu ustne votline se je, ob že omenjenem gingivitisu, izkazalo tudi, da ima Wutzi močno napredovan periodontitis z izgubo periodontalnih ligamentov pri večini zob. Ob tem so bili štirje zobje že majavi in dihurka je kazala hude bolečine ob pregledu, zaradi česar smo se odločili za takojšnjo stomatološko sanacijo.
Dihurko smo anestezirali s kombinacijo Domitor/Ketamin (0,25 mL/0.1 mL). Za uvod smo dodatno uporabili še dihalno masko z Izofluranom za 5 minut. Oči smo ji namazali z mazilom ter se lotili odstranjevanja zobnega kamna. Zaradi posebne lepljive konsistence je v praksi ultrazvočno odstranjevanje pri dihurjih nekoliko bolj zahtevno.
Nujno je, da se zobni vratovi in krone najprej manuelno očistijo s kireto. Ob tem je potrebno zelo paziti in biti natančen ob uporabi ostrih instrumentov, saj lahko z njimi trajno poškodujemo sklenino. Po kiretiranju smo lahko z ultrazvočnim aparatom odstranili še preostale obloge.
Težave z zobni pri dihurju slika 4
Naslednji korak je bilo ekstrahiranje majavih zob. Prizadeta sta bila oba molarja zgornje in zadnja premolarja spodnje čeljusti (slika 3). Izdiranje omenjenih zob je bilo relativno enostavno. Zanimivo dejstvo je, da imajo molarji zgornje čeljusti pri dihurju izjemno kratke korenine.
Nazadnje smo Wutzi vse preostale zobe tudi spolirali. Z glajenjem zobne površine (slika 4) lahko vsaj delno podaljšamo čas do ponovnega nabiranja zobnega kamna.
Zaradi močnega vnetja dlesni in izdiranja prizadetih zob smo se odločili tudi za podporno antibiotično terapijo (7 dni Baytril tablet ali 5% raztopine, odvisno od kooperativnosti živali). Že pred obiskom ambulante je Wutzi trpela hude bolečine. Da smo jih olajšali ter dodatno optimalno podprli postoperativni proces celjenja, smo ji subkutano aplicirali še 0.1 mL Rimadyla.
Po poročanju lastnice je preostanek dneva pacientka namenila predvsem počitku. Do naslednjega dne se je stanje v ustni votlini že toliko izboljšalo, da s hranjenjem sploh ni več imela težav. Lastnici, ki jo je že zelo skrbelo, je odleglo ter je sedaj zelo vesela, da lahko Wutzi spet z veseljem je!
DDr. Camil Stoian, www.tierzahnarzt.at
