Sončne opekline pri ljubljenčkih predvsem v nevarnosti so beli psi in mačke
(07.08.2014) Pretirano izpostavljanje soncu koduje koi. Prav tako kot ljudje, se morajo tudi ivali izogibati nevarnim UV arkom. Posebej nevarno je sončenje za mačke in pse z belo ali redko dlako, zelo kratko ostrienim koučkom ali za ivali s posebnimi predhodnimi obolenji.
Veterinarji dermatologi pojasnjujejo, katere ivali so posebej občutljive, kako se lahko izognemo pokodbe koe zaradi sonca ter kako je najbolje terapirati sončne opekline pri ivalih.
Bele mačke so posebej občutljive na sončne žarke. Kožne poškodbe na smrčkih so pogosto spregledane ali niso prepoznane kot sončne opekline
Svetla ali redkeje poračena koa je na soncu posebej občutljiva. Pri psu in mački ta mesta predsatvljajo predvsem uhlji, smrček in nosni greben, regije okoli oči in hrbet. Nekatere ivali prav rade poleavajo na hrbtu. Navadno je v tem primeru redko poračen trebuni del izpostavljen sončnim arkom.
V takih primerih spada tudi ta predel med posebno občutljive, poudarja dermatologinja za ivali iz Kliničnega oddelka za Interno medicino malih ivali na Veterinarski univerzi na Dunaju, Christa Horvath-Ungerbock.
Posebej občutljive pasme
Bele in kratkodlake pasme spadajo med najbolj izpostavljene za pojav sončnih opeklin. Med psi predvsem argentinska doga, beli buldogi, dalmatinci, bokserji, mali angleki hrti in bigli, prav tako pa so v večji nevarnosti tudi bele ali večbarvne mačke, ki imajo belo dlako po glavi.
Predvsem poleti se lahko teave pojavijo tudi pri ivalih, ki imajo zelo kratko ostrieno dlako. Pri teh UV arki enostavneje prodirajo do občutljive koe in hitreje povzročajo opekline.
Seveda so e zaradi izpostavljenosti koe naravno občutljiveje pasme psov in mačkk brez dlake, saj pri teh prihaja do popolne odsotnosti dlake, ki običajno predsatvlja naravno začito pred soncem. Ob tem pa dodatno začito predstavlja tudi kona pigmentacija. Temneje ivali so bolj odporne.
V vsakem primeru pa morajo lastniki posebej ogroenih ivali poskrbeti za njihovo zadostno začito pred soncem.
Začita pred soncem za ivali
Načeloma zadostuje, da ivalim omogočimo zadrevanje na senčnih lokacijah. Predvsem opoldansko sonce, ki je najbolj intenzivno, predstavlja največje tveganje, ne le za samo koo temveč tudi za celoten organizem, pojasnjuje dermatologinja.
Redkeje poraščen nosni greben in spodaj ležeča svetla koža sta posebej izpostavljena za nastanek sončnih opeklin
Posebej občutljive ivali včasih potrebujejo tudi začito pred soncem v obliki vodoodporne sončne kreme z začitnim faktorjem najmanj 30 ali celo tako imenovane sunblockerje (na primer kreme z vsebnostjo cinkovega oksida). V primeru daljih pohodov v gorah, kjer je sončno arčenje e intenzivneje se priporoča, da se občutljiveje ivali dodatno začiti z majcami, plački, kapicami in podobnimi pripomočki.
Dermatologinja pa nekoliko pomirja: Vsi beli psi in mačke tudi ne potrebujejo takoj začite v obliki krem in oblačil. Pred dodatnimi pokodbami pa se zares priporoča začititi posamezne ivali, ki e imajo rahle opekline ali so zaradi različnih razlogov bolj občutljive kot običajno.
Prva pomoč za sončne opekline pri ivali
Sončne opekline pri ivalih se kaejo kot akutna vnetja koe, ki so lahko pri posameznikih tudi srbeča ali boleča. Pogoste opekline vodijo tudi do razvoja konega raka ali drugih konih tumorjev.
Ko lastnik na ivali opazi pordelo, pretoplo ali luskasto koo, mora svojega ljubljenčka kakor hitro je to mogoče prestaviti v senčno zavetje pred soncem. Začetne simptome se lahko laja z uporabo hladnih obkladkov ali pomirjujočih mazil.
Že poškodovan nosni greben je treba takoj zaščititi pred soncem in dodatnimi opeklinami
Ko gre za resneje primere opeklin, je potrebno obiskati veterinarja, ki bo morda predpisal kortizonsko terapijo za hitreje pomirjanje konega vnetja. Če se je pokodba dodatno okuila s sekundarnimi povzročitelji bo potrebovala dodatno antibiotično terapijo. Tako prizadete ivali potrebujejo nato posebno in učinkovito začito pred soncem, da se preprečijo dodatne teave.
Predhodna obolenja koo senzibilizirajo
Obstajajo bolezni in genetske napake, ki vodijo v slabo odlakanost ter tako posledično povzročajo večjo občutljivost izpostavljene koe. Sem spadajo vsak dolgotrajneji povzročitelji, ki vodijo do izgube dlake.
Taka so na primer parazitarna obolenja, kronična vnetja koe in prirojena neodlakanost. V nekaterih primerih lahko izpostavljanje soncu celo povzroča poslabanje osnovne bolezni. Iz tega vzroka je učinkovita začita neobhodna pri ivalih z avtoimunimi konimi obolenji.
Tudi deli telesa, ki so bili odlakani, vendar so naenkrat goli, na primer zaradi operativnih posegov ali pokodb, zahtevajo dodatno začito in stalno preverjanje.