Levkocitoza pri 12 letnem mačku
(16.08.2019) Laboklin predstavlja nov klinični primer 12 letnega kastriranega mačka z reitvami primera.
Maciej Guzera DVM PhD DipECVCP MRCVS
KLINIČNA SLIKA IN ANAMNEZA
Na pregled so lastniki pripeljali evropskega kratkodlakega mačka, starega 12 let, ker je e teden dni kazal znake utrujenosti. Lastniki so opazili tudi občasno bruhanje in zmanjan apetit, ob tem pa je maček nedavno pričel iztrebljati izven posode s peskom. Količina popite vode in urina ni bila spremenjena, pacient je bil testirano negativen na infekcijski bolezni FeLV in FIV.
KLINIČNI PREGLED
Ob palpaciji abdomna je bilo mogoče zatipati majhno, okroglo maso na kranialnem predelu, ob tem je maček nakazal tudi blago prisotnost bolečine. Sluznice so bile bledo ronate. Preostali klinični parametri so bili brez posebnosti.
DODATNE PREISKAVE
Hematologija
Na kompletni krvni sliki je bila izraena močna leukocitoza (75,36 x10^9/L, referenčne vrednosti (RV): 6,0-11,0x10^9/L) in blaga anemija (hematokrit: 28%, RV: 30-44%). Diferencialna krvna slika je bila narejena manualno zaradi neobičajnega skaterograma. Pomembni rezultati morfoloke preiskave so prikazani na sliki 1.
Slika 1: Rezultati morfološke preiskave krvnega razmaza 12 letnega mačka (Hemacolor, 20x povečava (A), 50x povečava (B).
Klinična biokemija
Biokemijske preiskave so pokazale zmerno hiperglikemijo (15,67 mmol/L, RV: 3,1-6,9 mmol/L). Vsi preostali parametri in preiskava urina niso kazali posebnosti.
Parazitoloka preiskava
Izvedena je bila koproloka preiskava, katere rezultati so bili negativni.
Diagnostično slikanje
Ultrazvočni pregled abdomna je pokazal majhno okroglo hiperehogeno maso v tankem črevesu.
Citologija
Na citoloko preiskavo je bil poslan vzorec tanko igelnega biopsata (FNA) interstinalne mase. (Slika 2)
Slika 2: Citologija FNA intestinalne mase 12 letnega mačka (Hemacolor, 20x povečava (A), 50x povečava (B)).
INTERPRETACIJA REZULTATOV
Hematologija
V krvnem razmazu so bili tevilni eozinofilni granulociti. Prevladovali so zreli (segmentirani), vidnih je bilo tudi nekaj eozinofilnih celic s paličastim jedrom, metamielocitov in eozinofilnih mielocitov. Rezultati ročne diferenciacije: 12% neutrofilcev, 3% limfocitov in 85% eozinofilcev. Eritrociti so bili preteno normocitarni in normokromni.
Interpretacija: močna leukocitoza, ki temelji na ekstremni eozinofiliji sovpada s kronično eozinofilno levkemijo. Paraneoplastična eozinofilija je malo verjetna, vendar je ni mogoče popolnoma izključiti.
Blaga, normocitarna, normokromna anemija je najverjetneje posledica neoplazije kostnega mozga in/ali kae na spremljevalno anemijo kroničnega obolenja.
Klinična biokemija
Zmerna hiperglikemija brez glukozurije je najverjetneje posledica stresa.
Citologija
Citoloki pregled intestinalne mase je pokazala prisotnost tevilnih eozinofilcev. Ob tem so bili prisotni občasni limfociti, ki so bili preteno majhni ter v manjem deleu srednje veliki in veliki. Vidni so bili posamezni nedegenerirani neutrofilni granulociti. Ozadje preparata je bilo čisto s tevilnimi elementi periferne krvi (kontaminacija).
Interpretacija: rezultati citoloke preiskave kaejo na eozinofilno infiltracijo, najverjetneje sekundarno mieloproliferativnemu obolenju ali hipereozinofilnemu sindromu (HES). Preiskava ni pokazala suma na intestinalni tumor, kljub temu pa ga ni mogoče z zanesljivostjo izključiti brez histopatoloke preiskave.
PREHODNA DIOAGNOZA: kronična eozinofilna leukemija / hipereozinofilni sindrom (HES) s sekundarno infiltracijo tankega črevesja
POTEK IN ZDRAVLJENJE
Na eljo lastnikov pacienta ni bilo izvedene nadaljnje diagnostike, niti onkoloke terapije. Izbrana je bila paliativna oskrba. Maček je bil po 2 tednih evtanaziran zaradi poslabanja splonega stanja, anoreksije in kaheksije.
Postmortalno je bila izvedena histopatoloka preiskava črevesne mase (Slika 3). Intestinalne neoplazije ni bilo mogoče potrditi
Slika 3: Histološki preparat tankega črevesa 12 letnega mačka z eozinofilnimi infiltracijami (H&E, 40x povečava)
POVZETEK
Kronična eozinofilna levkemija je neoplatična proliferacija kostnega mozga, ki se kae s pogostimi, preteno dobro diferenciranimi, eozinofilnimi granulociti v periferni krvi. V nasprotju HES predstavlja vztrajno eozinofilijo visoke stopnje brez znanega vzroka.
Pri obeh obolenjih se lahko pojavlja infiltracija v intestinalna tkiva. Razlike med njima v veterinarski medicini nista dobro karakterizirani, zaradi česar je skoraj nemogoče postaviti definitivno diagnozo. V humani medicini je večina pacientov s HES preklasificirana v neoplastične bolnike na podlagi novih markerjev in testnih metod.
Pri pacientu naega kliničnega primera ni bila izvedena preiskava kostnega mozga in pretočna citometrija. Drugi pogosti vzroki eozinofilije (npr. parazitarne infekcije, alergija / preobčutljivost, paraneoplastični sindrom) so bili izključeni na podlagi visokih vrednosti eozinofilcev ter drugih kliničnih preiskav .
Terapevtske monosti za eozinofilno levkemijo / HES vključujejo prednizolon, hidroksiureo, hidroksikarbamid in interferon α. Prognoza je v vsakem primeru slaba.