Brahicefalični obstruktivni sindrom – BAOS

(19.07.2013) Brahicefalični psi zaradi otroškega videza,  prijaznega in veselega značaja uživajo veliko popularnost v svetu. Značilni kratki gobci in velike oči spominjajo na mladiča, ki se mu je res težko upreti.

Emir Mujagić dr.vet.med., Vice Zaninović dr.vet.med., Prva-K, Klinika za male živali

Poleg veselja lastnikov selekcija na kratkogobčnost prinaša za seboj manj zaželjene strani, s katerimi se v praksi pogosto soočamo.

Razvoj lobanje

Oblika pasje lobanje je lahko dolga in ozka (dolikocefalična), kratka in široka (brahicefalična) in vmesna (mezaticefalična).


Nos mezaticefaličnega psa
Po rojstvu je viscerokranium v primerjavi z neurokraniumom nerazvit. V postnatalnem obdobju viscerokranium začne prehitevati rast nevrokraniuma, kar je v korelaciji s potrebo po zadostnemu prostoru za razvoj zob in nosno-grlnih struktur. Srednji del gobca (splanhnokranium) se razvije nazadnje in s tem omogoči nosnim strukturam, da se nemoteno razvijajo in razporedijo v prostoru.

Pri brahiocefaličnih pasmah je selekcija povzročila, da se razvoj splanhnokraniuma ustavi (ankilozira), kar posledično pripelje do dorzorotacije zob, zgornje in spodnje čeljusti, dislokacije konh in spremenjenega poteka nosnih prehodov in nazolakrimalnega drenažnega sistema.

Po rojstvu se začne razvoj frontalnih sinusov in nazalnih konh. Pri brahicefaličnih pasmah se potek razvoja in rasti (velikost in oblika) le teh bistveno razlikuje od normocefaličnih pasem. Pri francoskem buldogu so frontalni sinusi ekstremno majhni, pri mopsu celo manjkajo.  

Anatomija in histološka zgradba


Nos brahicefaličnega psa
Kot posledica inhibicije rasti zgornje čeljusti se pojavlja nenormalna (aberantna) rast konh. Le-te se zaradi pomanjkanja prostora razraščajo v ponujen obstoječi prostor kot rostralno rastoče aberantne konhe (rostrally growing aberant conchae-RAC) in kavdalno rastoče aberantne konhe (caudally growing aberant conchae-CAC), ter s tem onemogočajo nemoten pretok zraka skozi nosne prehode.

Rostralni del nosnega prehoda (Meatus nasi ventralis), nazalne konhe in etmoidalna kost so porinjene dorzokavdalno. Nazolakrimalni drenažni sistem dobi povečan kot in s tem strmejšo pot.

Histološke raziskave aberantnih konh kažejo na hipertrofirane, dobro vaskularizirane strukture, ki se bistveno razlikujejo od normalnih konh. Respiratorna mukoza, ki prekriva aberantne konhe, je bogata z venoznimi sinusi, kar nakazuje na to, da površina konh ne zadošča potrebam termoregulacije.

Brahicefalično respiratorno stisko smo vedno imeli za posledico neprehodnih zgornjih dihal, slabe ventilacije pljuč in posledično nezadostne oskrbe tkiv s kisikom. Novejše raziskave kažejo, da ima nos pri psih  poglavitno vlogo tudi pri termoregulaciji. V nosni votlini normocefaličnih psov so izredno fino razvejane konhe.

Največja od teh je ventralna nazalna konha, ki je prekrita z respiratornim epitelijem. Konha ima zelo obsežno, bogato prekrvavljeno površino mukoze, oblikovano v fine spiralne lamele, med katerimi ob vdihu nemoteno cirkulira zrak.

Lateralna nosna žleza (glandula nasalis lateralis – Stenova žleza), locirana v kavdolateralnem delu nosu, pošilja izvodilo lateralno v nosni vestibulum. Sekret žleze se nabira v žlebu podobnem kanalu plicae alaris, ki poteka kavdalno, do mesta, kjer se plica alaris razveji v ventralno nazalno konho. Pri vdihu se zaradi tega tekočina razporedi po celotni površini sluznice lamel in izhlapeva, kar povzroči hlajenje krvi v žilah.

Kot obligatorni dihalci skozi nos, brahicefalični psi trpijo zaradi zaprtih nosnih prehodov. Vendar je problem bolj obsežen. Selekcija na brahicefalijo je pripeljala do sprememb celotnega respiratornega sistema;

Nosni odprtini in nosni vestibulum

Če začnemo pri nosni odprtini, opažamo stenozo nosnic in stenozo  nosnega vestibuluma zaradi kril nosnic, ki so sicer normalne velikosti v nenormalno malem prostoru.


Nos brahicefaličnega psa po vestibuloplastiki
Stenozo nosnic lahko opazimo s prostim očesom, zaradi tega je kirurška tehnika slonela na korekciji zunanjih struktur nosnic. Razvila se je wedge tehnika/resekcija. Namen je bil izrezati trikoten kos tkiva s področja frontalnega dela krila nosnic in s tem razširiti nosnice.

Z razvojem rinoskopije in CT/MR smo ugotovili, da je tisto, kar ne vidimo, stenoza nosnega vestibuluma. Nosni vestibulum je izpolnjen z voluminoznim, kavdalno nadaljujočim se krilom nosnice (allae nasi), ki prehaja v alarno gubo (plica alaris). Za tako zmanjšan prostor je alarna guba prevelika in pritiska ob nosni pretin (septum nasi) z lateralne strani. Torej krilo nosnice ni le vidni zunanji, temveč tudi večji, očesu neviden notranji del.

Pri normocefaličnem psu je krilo nosnice zelo mobilno in se odpre pri vdihu in omogoči nemoten pretok zraka skozi nos. Pri brahicefaličnih pasmah relativna velikost nosnic in kavdodorzalna deviacija nosu onemogočata mobilnost nosnic. Kirurška rešitev tega problema je vestibuloplastika. Pri tem posegu odstranimo krila nosnic in plicae alaris nasalis.

Nosna votlina


Allae nasi in plicae alaris nasalis po odstranitvi
Nosni vestibulum se nadaljuje v nosno votlino, kjer obstrukcijo povzročajo nosne konhe. Po rojstvu so konhe nerazvite in dosežejo svojo normalno velikost po koncu razvoja nosne votline. Rast konh se ustavi, preden se mukoze lamel sosednjih turbin začnejo dotikati. Selektivna vzreja je pripeljala do inhibicije rasti in ankilozacije nosnega dela lobanje na manj kot tretjino naravne velikosti.

Žal strukture, ki se nahajajo v nosu, niso bile pod vplivom te inhibicije. Nosne konhe in nosni prehodi so se bili primorani prilagoditi redukciji prostora. Ta pojav imenujemo relativna hipertrofija konh. Zato je nosna votlina pri brahiocefalikih zapolnjena s hiperplastičnimi in displastičnimi rostralnimi aberantnimi konhami (RAC).

Nazofaringealni prehod (meatus nasopharingeus) in choanae so zapolnjene s kavdalno rastočimi aberantnimi konhami (CAC). RAC so definirane kot del srednje ali ventralne konhe, ki raste rostralno čez mejo, kjer se plika alaris razveji v ventralno nazalno konho in s tem zapirajo srednji in ventralni nosni prehod. CAC so del srednje ali ventralne konhe, ki raste kavdalno v nazofaringealni meatus. Govorimo o relativni hipertrofiji konh.

Nosne konhe imajo v kranialnem in srednjem delu respiratorno in v kavdalnem delu olfaktorno funkcijo. Zato so  nosni prehodi zelo pomembni za nemoteno opravljanje funkcije konh. Po tem takem ni čudno, da lastniki poročajo, kako se po operaciji njihovi psi vedejo nenavadno, ker so začeli ovohavati po tleh. Intranazalno obstrukcijo lahko  rešujemo z resekcijo konh z metodo laserske turbinektomije (LATE-laser assisted turbinectomy).

Nazofarinks

V nazofaringealnem področju prihaja do hiperplazije mehkih struktur. Situacijo lahko opišemo s t.i. »meat-in-the-box«  modelom. Nazofarinks povezuje nos in larinks in je pomembna povezava zgornjih in spodnjih dihal.

Lahko si ga predstavljamo kot mehko, lahko kolabirajočo cev, ki poteka skozi škatlo z rigidnimi zunanjimi stenami (kar nam v tem kontekstu predstavlja baza lobanje in spodnja čeljust). V škatli okrog cevi se nahaja material različne konzistence (mišice, maščoba, tonzile). Glede na to, da cev nima trdne stene (kot sapnik), lahko kolabira.

Selekcija na skrajšano zgornjo in spodnjo čeljust je pripeljala do tega, da je prostor v škatli izredno reduciran. Kot je  že omenjeno, selekcija inhibicije ni vplivala na redukcijo rasti mehkega tkiva.

S tem je prišlo do obsežne redukcije prostora v škatli in pritiskanja na cev. Kopičenje maščobnega tkiva, hipertrofirane tonzile in makroglosija, še dodatno vplivajo na redukcijo prostora in zožitve cevi.

Strukture pritiskajo iz orofarinksa proti mehkemu nebu in ga silijo dorzalno v nazofarinks. Tako pride do kompresije ali celo popolne obstrukcije cevi. Še posebej se to izrazi pri zaprti čeljusti. Zato za brahicefalične pasme velja, da ventralni pritisk vratu in glave lahko povzroči respiratorno stisko ali celo asfiksijo. Na to moramo biti pozorni pri zbujanju psa iz narkoze.

Poleg navedenih dejavnikov se moramo zavedati tudi vpliva negativnega pritiska na področje nazofarinksa. Pri vdihu negativen pritisk povzroči, da se že sicer obremenjena cev, ki ni dovolj rigidna, dokončno sesede, stene cevi se dotaknejo in slišimo značilno smrčanje.

Mejo med nazofarinksom in ustno votlino predstavlja mehko nebo.V preteklosti smo poudarjali predvsem preveliko dolžino  mehkega neba. Danes vemo, da je tudi zadebeljenost tista, ki v veliki meri prispeva k obstrukciji celotnega nazofarinksa.

Tkivo kaže znake zadebelitve površinskega epitelija, edema vezivnega tkiva submukoze, hiperplazije mukoznih žlez in limfangiektazije. Kolagena vlakna kažejo spremenjen potek in skrajšanje.

Mišična vlakna so zaradi vpliva nefiziološkega mehanskega stresa pri inspiriju in konstantnega dela mišic degenerirana in fibrozirana. Orofarinks je  obstruiran tudi zaradi redukcije prostora v ustni votlini. Jezik je proporcionalno predolg in predebel. Temu pojavu rečemo relativna makroglosija, ki jo je moč opaziti pri francoskih buldogih.

Larinks

Larinks mopsa in francoskega buldoga se v veliki meri razlikuje. Pri mopsu opažamo kolaps laringealnih struktur zaradi hondromalacije.

Aritenoidni hrustanec (kuneiformni in kornikulatni podaljšek) zapira lumen larinksa. Vidna je tudi flacidnost epiglotisa, ohlapnost in edem sluznice laringealnih struktur, ki zapirajo rimo glotidis pri vdihu.

Francoski buldogi imajo precej bolj rigiden grleni hrustanec in manj ohlapne mukozne membrane.

Pri obeh pasmah se pojavljajo tudi laringocele v povezavi s povišanim negativnim pritiskom pri inspiriju.

Sapnik in bronhi

Mopsi imajo flacidne hrustančne obroče (traheomalacija). Pomanjkanje rigidnosti povzroči sploščenje hrustančnih prstanov in posledično raztegovanje paries membranaceus. Konci hrustančnih prstanov se posledično razdvajajo eden od drugega. Endoskopska slika je podobna trahealnem kolapsu pri drugih pasmah.

Po drugi strani pri francoskem buldogu opazimo čvrste hrustančne obroče, ki se prekrivajo. Endoskopsko je videti rahlo dentacijo pri paries membranaceus in posledično zožitev sapnika.

Govorimo o hipoplaziji traheje. Takšna slika se nadaljuje distalno v področje bronhialnega drevesa. Pri mopsih je pogost predvsem levostranski bronhialni kolaps, medtem ko pri francoskih buldogih opažamo rigidno, vendar zožano bronhialno drevo.

Patofiziologija brahicefaličnega sindroma

Pri inspiriju pride do ekspanzije pljuč, kar povzroči fiziološki negativen pritisk in pretok zraka skozi nos in farinks v sapnik. Pri zdravem psu močan vdih ne povzroči kolapsa nazofarinksa.

Pri brahiocefalikih je zaradi številnih stenoz (stenoza nosnic, stenoza nosnega vestibuluma, stenoza v nosni votlini zaradi hipertrofičnih in displastičnih konh, stenoza orofarinksa, larinksa, sapnika in bronhov) potreben zelo visok negativen pritisk, da žival lahko dobi potrebno količino zraka.

Matematično gledano zmanjšanje radiusa dihal za polovico poveča upor za šestnajstkrat. Zato pri teh pacientih opažamo izrazit respiratorni napor.

Zanimivo je, da lastniki brahiocefaličnih pasem na preglede pogosto prihajajo zaradi problema hipersalivacije, bruhanja in regurgitacije, ne pa zaradi oteženega dihanja, ki ga žal imajo za značilnost teh pasem. Vzrok je v povezanosti patofizioloških procesov v dihalih s tistimi v prebavilih.

Anatomske in funkcionalne motnje zgornjih dihal torej sledijo anatomskim in funkcionalnim motnjam zgornjih prebavil.

Možna je skupna patofiziološka pot; hipertrofija mukoze je lahko posledica selekcije na skrajšanje telesa. To je vidno pri faringealnem tkivu, mehkem nebu in verjetno mukozi pilorusa.

Gastro-ezofagealne motnje, kot so ptializem, regurgitacija, bruhanje in refluks, lahko zaradi konstantne iritacije poslabšajo respiratorne znake z obremenitvijo faringealnega področja.

Po drugi strani kronična respiratorna depresija promovira gastro-ezofagealni refluks. Gastroezofagealni refluks in posledična regurgitacija in bruhanje povzročijo vnetje zgornjega dela požiralnika, grla in žrela ter še naprej slabšajo respiratorne znake. Respiratorni napor lahko stimulira avtonomni simpatični živčni sistem, kar upočasni motiliteto želodca in poveča čas praznjenja želodca.

Posledično razširjen antrum stimulira celice, ki proizvajajo gastrin, na povečano izločanje, kar povzroči hiperplazijo muskulature antruma. Kronično bruhanje, počasno praznjenje želodca in  hiatalne hernije, so opisani kot vzroki gastroezofagealnega refluksa.

Pri brahicefaličnih pasmah je to verjetno posledica visokega negativnega pritiska v prsnem košu, ki se pojavi pri inspiriju, in  pozitivnega abdominalnega pritiska.

Gastrična staza, hiperplazija mukoze pilorusa, stenoza pilorusa, atonija pilorusa, duodenogastrični refluks, kronični difuzni ali folikularni gastritis, atonija kardije, axialna hiatalna hernija, distalni ezofagitis, so patologije, ki jih poleg težav z zgornjimi dihali lahko pričakujemo pri teh pasmah.

Že opisane anatomske nepravilnosti onemogočajo ustrezno termoregulacijo in s tem povezane epizode hipertermije.

Predolgo mehko nebo, ki pri inspiriju sili v rostralni del infraglotične odprtine, lahko deluje kot stimulus za refleks bruhanja, t.i. »gag reflex«.

Ugotovljeno je , da imajo brahicefaliki lahko konstantno (kronično) hipoksijo. Neustrezna pljučna ventilacija kot posledica obstrukcije zgornjih dihal torej lahko privede do redukcije v koncentraciji kisika v arterijski krvi. Kot posledica hipoksije se pojavi vazokonstrikcija zaradi preusmeritve krvi iz slabo, v dobro ventilirane alveole. Pljučna vazokonstrikcija in hipertenzija pripeljeta do cor pulmonale in desnosrčnega popuščanja, prehoda tekočin v pljučni intersticij ter vagalne stimulacije in posledične bradikardije.

Klinični znaki

Pri pacientu  opazimo stenozo in paradoksično gibanje nosnic, stridor, stertor, oteženo dihanje, široko razprt prsni koš (barrel chest) in abdominalno dihanje. V napredovalih primerih ali fizičnem naporu, sploh ob višjih temperaturah, se pojavi cianoza sluznic, kolaps (sinkopa) in hipertermija.

Kot že omenjeno, so zelo pogosti prebavni znaki, npr. salivacija, regurgitacija, bruhanje pene ipd.

Hipertermija zaradi nezmožnosti regulacije telesne temperature je zelo pogosta.

Diagnostika:

Rentgenogram grlenega dela nam lahko pokaže predolgo in zadebeljeno mehko nebo, hipoplazijo sapnika in relativno makroglosijo. Rentgenogram prsnega koša nam lahko pokaže hipoplazijo sapnika (hipotraheja pri buldogih in hondromalacija pri mopsih), pnevmonijo, bronhiektazije, hiat.hernio, aerofagijo, patologijo srca. Tudi CT je zelo uporaben za prikaz nosno-grlenih struktur.

Z rinoskopijo lahko vidimo rostralne aberantne konhe (RAC), z retrofaringoskopijo pa kavdalne aberantne konhe (CAC). Pri laringealnem pregledu (laringoskopiji) lahko vidimo hipertrofijo mehkega neba in tonzil, ohlapno sluznico grla, kolaps laringealnih hrustancev, evertirano mukozo laringealnih ventriklov (laringealne vrečke- laringocele) in granulom vokalnih gub, do katerega prihaja zaradi draženja tkiva z želodčno kislino pri gastroezofagealnegmu refluksu. Pri traheoskopiji/bronhoskopiji lahko opazimo kolaps sapnika in bronhov.

Terapija:

Pri akutni respiratorni stiski je pomembno psa ohlajati, dovajati 100% kisik, aplicirati protivnetna zdravila za  zmanjšanje edema sluznic in po potrebi dodati pomirjevala, da omilimo hiperventilacijo in posledično pregrevanje, ki ga še dodatno poslabša delo dihalnih mišic.

Gastrointestinalne težave rešujemo z gastroprotektanti (Omeprazol, Metoklopramid, Ranitidin, Sukralfat).

Pri hudih gastritisih in duodenitisih, ki so seveda potrjeni z gastroskopijo in patohistologijo, premislimo o uporabi kortikosteroidov.


Laringealne vrečke

S pinceto prijeta ohlapna sluznica okrog grlenih struktur nastala kot posledica visokega negativnega pritiska pri inspiriju


Dolgo in hipertrofično mehko nebo. Vidne palatinalne mišice so dobro razvite zaradi nenehnega bojevanja proti visokemu negativnemu pritisku pri inspiriju

V primeru, da je prišlo do aspiracijske pljučnice, pred posegom psa terapiramo z ustreznimi antibiotiki. Kot del terapije v primeru debelosti moramo narediti plan hujšanja psa, da bi se znebili odvečne maščobe, ki se kopiči v grlenem in intraabdominalnem področju in s tem prispeva k oteženem dihanju.

Pred kirurškim posegom je potrebno narediti kardiološki pregled in še enkrat slikati prsni koš. Predpišemo vsaj 12 urni post in z zadnjim obrokom apliciramo Omeprazol (0,5-1,5mg/kg po).

Pred samim posegom psa oksigeniramo s 100% kisikom in  apliciramo Metoklopramid (0,5 mg/kg im). Premedikacija /analgezija je lahko z Butorfanolom (0,2-0,4 mg/kg iv/im) + antiholinergikom (Atropin 0,02-0,05 mg/kg im  ali Glikopirolat 0,01 mg/kg im), indukcija s Propofolom, ki ga titriramo do željenega učinka in vzdrževanje z Izofloranom (titracija) + 100% O2

Monitoring je nujen pred, med in po operativnem posegu.

Kirurška terapija:

  • Nosnice in nosne prehode rešujemo  z vestibuloplastiko.
  • Konhe: LATE
  • Mehko nebo: stafilektomija (v primeru, ko mehko nebo ni zadebeljeno), folded flap palatoplastika (za skrajšanje in stanjšanje zadebeljenega dolgega mehkega neba)
  • Larinks: resekcija laring. vrečk, parcialna laringektomija, aritenoidna lateralizacija
  • Farinks: tonzilektomija
  • Traheja: traheostomija (prisotnost tubusa v sapniku po traheostomiji povzroči difuzno izgubo cilij, razjede epitelija, vnetje submukoze in zastajanje izločkov. Sapnik se kolonizira z bakterijami orofaringealne mikroflore 24 ur po vstavljanju tubusa za traheostomijo. Zaradi tega se traheostomije ruitnsko ne poslužujemo, in je rezervirana za primer hude dihalne stiske, ki ogroža življenje).

Po operaciji mora biti pacient intubiran čim daljši čas, intravenski kanal za dodatno sedacijo, analgezijo in infuzijo mora biti dostopen. 


Izrezana ventralna mukoza mehkega neba, palatinalne mišice in del levatorja veli palatini

Izrezani del mehkega neba po FFP posegu

Ostanek mehkega neba po posegu (Fold Flap Palatoplasty)

Laringealni hrustanci se zaradi visokega negativnega pritiska začnejo sesedati in laringealne vrečke izstopajo (brahicefalični pes)

Laringealni hrustanci pri mezaticefaličnem psu

Nosni in ustni prehod sta lepo vidna in izpolnjena z zrakom

Nosni in ustni prehod sta nevidna (meat in the box)

Zaželjeno je vstaviti nazalno sondo za dovajanje 100% kisika. Monitoring pacienta po operaciji (fizično in s pomočjo monitorja) je nujen, vse dokler ta ni popolnoma pri zavesti. Kortikosteroide apliciramo po potrebi.

Možne komplikacije po operaciji so: aspiracijska pnevmonija, nazofaringealni refluks, postoperacijski edem, krvavitev iz nosnic, kardiološki zapleti in gastrointestinalne težave.

Prognoza:

Raziskave so večinoma retrospektivne, opravljene na različnih populacijah psov, z različnimi  tehnikami in kombinacijami, različnimi instrumenti, kar predstavlja metodološko omejitev za oceno prognoze.


Kirurg med posegom

Saturacija se po posegu zviša

Najnovejše raziskave kažejo izboljšanje znakov v več kot 90% in padec mortalitete iz 15 na 4%.

Pomemben prognostični faktor je prisotnost/pojav laringealnega kolapsa, megaezofagus, težave s srcem...

Zaključek :

Poudarek je treba dati na vez kinolog-vzrejitelj-veterinar in selekcijo v smeri reševanja kratkogobčnosti ter ozaveščanja laične javnosti. Preventivna in kurativna kirurška terapija ter preprečevanje debelosti sicer prinašajo dobre rezultate, vendar to ni rešitev težav, ki jih prinaša otroški videz brahiocefaličnih pasem.

Video posnetka pacienta pred in po posegu

Video 1: Pacient pred posegom (biti pozoren na stridor, stertor, cianotičen jezik in bruhanje pene)

Video 2: Pacient po posegu

Viri:

  • Arrighi S, Pichetto M, Roccabianca P. The Anatomy of the Dog Soft Palate. I Histological Evaluation of the Caudal Soft Palate in Mesaticephalic Breeds. In: The Anatomical Record 294:1261-1266(2011).
  • Dupré GP, Findji L, Oechtering G. Brachyocephalic Airway Syndrome. In: Monnet E. Small Animal Soft Tissue Surgery. 1st edition. 2012 Wiley-Blackwell. 167-184.
  • Dupré GP, Poncet C. Brachycephalic Upper Airways Syndrome. In: Bojrab JM, Monet E. Mechanisms Of Disease In Small Animal Surgery. 3rd edition. 2010 Tenton NewMedia. 298-301.
  • Dupre´ G, Findji L, Poncet C. 2005. The folded flap palatoplasty:a new technique for treatment of elongated soft palate in dogs. In:Proceedings of the 14th Annual Scientific Meeting of European College of Veterinary Surgeons, Marcy L’Etoile, France, E 19, p 3.
  • Evans HE: Miller’s Anatomy of the Dog, ed 3. Philadelphia, WB Saunders, 1993.
  • Oechtering G. Brachycephalic syndrome-new information on an old congenital disease. Veterinary Focus. Vol 20/No 2/2010. 2-9
  • Pichetto M, Arrighi S, Roccabianca P. The Anatomy of the Dog Soft Palate II. Histological Evaluation of the Caudal Soft Palate in Brachycephalic Breeds With Grade I Brachycephalic Airway Obstructive Syndrome. In: The Anatomical Record 294:1267-1272(2011).
  • Poncet C, Dupré G, Freiche v, et al: Prevalence of gastro-intestinal tract lesions in brachycephalic dogs with upper respiratory syndrome. J Small Anim Pract 46(6):273-279, 2004.
  • Poncet CM, Dupré GP, Freiche VG, Bouvy BM. 2006. Long-termresults of upper respiratory syndrome surgery and gastrointestinal tract medical treatment in 51 brachycephalic dogs. J SmallAnim Pract 47:137–142.
  • Schmiedt CW, Creevy KE. Respiratory System. In: Tobias KM, Johnston SA. Veterinary Surgery: Small Animal. 1st edition. 2012 Saunders, Elsevier. 99-104.
  • Tobias KM. Manual Of Small Animal Soft Tissue Surgery. Chapter 55. Stenotic Nares. 2010 Wiley-Blackwell. 401-406.
  • Tobias KM. Manual Of Small Animal Soft Tissue Surgery. Chapter 56. Elongated Soft Palate. 2010 Wiley-Blackwell. 407-415.
  • White RN. Surgical management of laryngeal collapse associated with brachycephalic airway obstruction syndrome in dogs. J SmallAnim Pract (2012) 53, 44–50
  • Trappler M, Moore KV. Canine Brachycephalic Airway Syndrome: Patophisiology, Diagnosis and Nonsurgical Management. VetLearn.com, May 2011, Compendium:Continuing Education for Veterinarians.
  • Hendricks JC: Recognition and treatment of congenital respiratory tract defects in brachycephalics, in Bonagura JD (ed): Kirk’sVeterinary Therapy XII. Philadelphia, WB Saunders, 1995, pp 892–894.
  • Koch DA, Arnold S, Hubler M, Montavon PM. Brachycephalic Syndrome in Dogs. VetLearn.com, Vol. 25, No. 1 January 2003
  • Ginn JA, Kumar MSA, McKiernan BC, Powers BE. Nasopharyngeal Turbinates in Brachycephalic Dogs and Cats. J Am Anim Hosp Assoc 2008;44:243-249.
  • Oechtering GU, Kiefer I, Noeller C. Brachycephalic Airway Syndrome Part 1: A New Understanding-It is an intranasal problem. NAVC Conference 2008.
  • Oechtering GU, Kiefer I, Noeller C. Brachycephalic Airway Syndrome Part 2: Laser Assisted Turbinectomy (LATE)- A novel therapeutic approach . NAVC Conference 2008.
  • Oechtering GU, Kiefer I, Noeller C. Brachycephalic Airway Syndrome Part 3:Successful anesthesia and recovery. NAVC Conference 2008.
  • Oechtering GU, Kiefer I, Noeller C. Selected laryngeal problems: Vocal fold granulomas. NAVC Conference 2008.

Sorodni članki

Slika 1. Multiple povišane lezije na jeziku psa. Avtorske pravice fotografije: Fitzpatrick Referrals Ltd.

Multiple lezije na jeziku psa z limfadenopatijo

Kot skrivnostni primer meseca vam Laboklin predstavlja 12 letnega mešančka z multiplimi lezijami na jeziku in povečanimi submandibularnimi ter preskapularnimi bezgavkami
preberi več

Maša Primec, dr. vet. med

Črevesna mikrobiota pri psih in mačkah

Strokovni članek avtorice asist. mag. Maše Primec, dr. vet. med
preberi več

WSAVA

Informacije o COVID-19 za lastnike živali in veterinarje

Posredujemo vam povezavo do strani s pogostimi vprašanji in odgovori za lastnike hišnih ljubljenčkov ter do nedavnega webinarja za veterinarje
preberi več

ABCD issues guideline on SARS-coronavirus-2 in cats

ABCD issues guideline on SARS-coronavirus-2 in cats

The Advisory Board on Cat Diseases has just published a new guideline in relation to SARS coronavirus-2 (SARS-CoV-2), the causative agent of COVID-19
preberi več

WSAVA Webinar: COVID-19 and Companion Animals – What we know today

WSAVA Webinar: COVID-19 and Companion Animals – What we know today

Webinar se bo odvijal v petek, 17. aprila, s pričetkom ob 16. uri. Predavanja bodo v angleškem jeziku in bodo trajala približno 1 uro
preberi več

Poskrbimo za naše ljubljenčke, da bodo varnejši pred okužbami

Poskrbimo za naše ljubljenčke, da bodo varnejši pred okužbami

Posredujemo vam nekaj priporočil veterinarjev, kako naj ravnamo, da bi  svojo žival zaščitili pred nalezljivimi boleznimi
preberi več

Skrivnostni primer meseca: poliurija/polidipsija in kožne spremembe pri psu

Skrivnostni primer meseca: poliurija/polidipsija in kožne spremembe pri psu

Kot skrivnostni primer meseca vam Laboklin predstavlja pasjega samca pasme hovawart s poliurijo/polidipsijo in kožnimi spremembami
preberi več

Slika 1: V latero-lateralni projekciji se a rentgenskem posnetku vidi generaliziran alveolarni vzorec; Vir slike: Laboklin

Rešitev skrivnostnega primera - dihalna stiska mačjega mladiča

Štirimesečna evropska kratkodlaka mačja samička je obiskala veterinarja zaradi kroničnih respiratornih simptomov, predvsem močne dispneje
preberi več