Ali psi vohajo DNK?
(20.12.2018) Raziskovalni projekt Univerze v Leipzigu odkriva odgovore na vprašanje glede zanesljivosti sledilnih psov pri sledenju individualnih vonjav iskanega človeka ob realnih razmerah v primeru policijske iskalne akcije.
Rezultati nedavnega projekta, pri katerem sta sodelovala Inštitut za sodno medicino in visoke policijske šole so dokazali, da lahko kot spodbudo in vzorec za iskano osebo ob slini vodniki psa pri „mantrailingu“ uporabijo tudi izoliran DNK iz krvi.
Vodnik psa s svojim sledilnim psom
Mantrailing je iskanje pogrešane osebe s pomočjo posebej v ta namen šolanega psa, ki na podlagi vonja išče človeka, kateremu ta specifičen vonj pripada. V nedavni študiji so psi svojo nalogo opravili z odliko. Ob skupno 675 testnih iskanj so policijski psi našli in sledili pravilnemu vonju s specifičnostjo 97 in senzitivnostjo 98 odstotkov.
DNK, na podlagi katerega se je izvajala raziskava, so pridobivali iz krvi. Sedmim poskusnim osebam so odvzeli po 100 ml venozne krvi ter iz nje izolirali DNK. Vzorce DNK so nanesli na penaste ploščice ter jih pustili osušiti. Za preverjanje dejanskega vpliva DNK, ki služi kot vzpodbudni vonj so dodatno pripravili negativne vzorce brez DNK, kot kontrolo.
Publikacija v celoti:
WOIDTKE, L., DREßLER, J. & BABIAN, C. 2018. Individual human scent as a forensic identifier using mantrailing. Forensic Science International, 282, 111-121.https://doi.org/10.1016/j.forsciint.2017.11.021
