Talna krma je pomembna za zdravje konjevih zob

(07.08.2017) V naravnem okolju divji konji porabijo veliko časa za prehranjevanje – do 18 ur dnevno so zaposleni z žvečenjem raznovrstnega rastlinja.

Kljub temu, da pogosto dvigujejo glave v oprezanju za morebitnimi nevarnostmi, se pasejo in prehranjujejo skoraj izključno s sklonjeno glavo. Udomačenji konji, predvsem tisi, ki veliko časa preživijo v hlevu pa živijo občutno drugačno življenje. Iz tega razloga pogosto prejmejo večje količine energetsko bogatih žit, ki so hitro prebavljiva. Vlakninska krma jim je ponujena razprostrta po tleh ali v mrežah.

Tako drugačna krma, ki običajno ne zahteva veliko žvečenja in jo konji zauživajo v fiziološko neugodni pozi z dvignjeno glavo, pogosto povzroča težave z zobmi v moderni konjereji.

Dva para sekalcev v ustni votlini konja sta ostra ter tako namenjena oprijemu in trgajnu rastlinskega stebla. V zadnjih delih čeljusti se nahajajo ploščati kočniki, premolarji in molarji. Ti drobijo krmo s stranskim gibanjem čeljusti. Zaradi ožje spodnje čeljustnice je potrebno stransko gibanje, s čimer se enakomerno obrabljajo zgornji molarji. Če zobje niso enakomerno obrablejni, na njih nastanejo kavlji, konice in ostri robovi.  

Krma divjih konj je običajno bolj groba in s tem zahteva daljše premike čeljusti. Prostoživeči kopitarji, kot so zebre ali konji Przewalski izjemno redko razvijejo lateralne ostrine na kočnikih, ki se pojavljajo pri domačih konjih. Razlog za to je tudi v strukturno revni krmi domačega konja, ki jo je enostavneje zaužiti z manj žvečenja in s krajšimi žvekalnimi gibi.

Takšna vrsta prehrane zahteva redno zobozdravstveno oskrbo z brušenjem ostrih robov in konic. V daljšem časovnem obdobju ima tudi hranjenje iz krmišča, kjer morajo konji držati nenaravno dvignjeno glavo, za posledico neenakomerno sklepanje zobnih površin ter njihovo nepravilno obrabo.

Za večino udomačenih konj pa prehranjevalni sistem po modelu njihovih divjih sorodnikov ni zmeraj dolgoročno izvedljiv pa čeprav bi to pomenilo manj zobozdravstvenih težav. Zaradi tega je potrebno zobovje domačih konj enakrat do dvakat letno pregledati in izvesti potrebne korekture. Najbolje pa se je v vsakem primeru čim bolj izogibati dvignjenim krmiščem ter tako voluminozno krmo kot močna krmila ponuditi konjem čim bližje tlem.

Anke Klabunde, aid.de

Sorodni članki

Vzorci urina, zbrani v času hospitalizacije (dan 0, 1, 3, 5 in 8). Dobro je vidno postopno razbarvanje rdeče rjavega pigmenta vse do običajne obarvanosti urina. ; Vir slike: LABOKLIN

Obolenje pri čistokrvnem španskem konju

Kakšna je vaša interpretacija hematoloških rezultatov?
preberi več

Slika 1. Slika abdominalnega ultrazvočnega pregleda: povečana jetra z zaobljenimi robovi in dilatiranimi žolčevodi.; Vir slike: LABOKLIN

Anglo-arabski karstrat s kožnimi spremembami

Laboklin vam predstavlja nov skrivnostni klinični primer za mesec februar 2019, kjer ste vabljeni k ugibanju in postavljanju diagnoze!
preberi več

Obolenje pri čistokrvnem španskem konju; Vir slike: LABOKLIN

Obolenje pri čistokrvnem španskem konju

Laboklin vam predstavlja nov skrivnostni klinični primer, kjer ste vabljeni k ugibanju in postavljanju diagnoze!
preberi več

Profesionalna nadomestna mati za osirotela žrebeta

Profesionalna nadomestna mati za osirotela žrebeta

Ko kobila svoje naloge matere ne zmore več izpolnjevati ali žrebiček postane sirota je takšna situacija urgentna za mnoge rejce. Pogosto poskušajo uporabiti drugo kobilo za namen nadomestne matere
preberi več

Odpadlo listje je v zmernih količinah varno za konja

Odpadlo listje je v zmernih količinah varno za konja

V jesenskih mesecih z dreves, grmičevja in ostalih listnatih rastlih odpade veliko suhega listja, ki se v večjih količinah nabira po tleh, tudi na pašnih površinah in v konjskih ogradah
preberi več

NAVIDEZNA ZBRANOST; Vir slike: Jean/Flickr CC BY 2.0

NAVIDEZNA ZBRANOST

V prejšnjem prispevku smo si pogledali, kako deluje mehanizem prenosa teže na zadnje noge. Da lahko konj težo prenese na zadnje noge in tako razbremeni sprednje, mora nekoliko spremeniti položaj hrbtenice in s tem svojo držo
preberi več

ZBRANOST - osnove biomehanike, 2. del ; Vir slike: Andreja Šink

ZBRANOST - osnove biomehanike, 2. del

V prejšnjem prispevku smo govorili o porazdelitvi teže konja med gibanjem v naravi in pod jahačem. Če od konja zahtevamo, da nosi dodatno težo in ga podvržemo težkim treningom, ga moramo na to pripraviti
preberi več

Konjevo gibanje v naravi in pod jahačem; Vir slike: Avtor fotografije: Alen Bubanja

Konjevo gibanje v naravi in pod jahačem

Osnove biomehanike – 1. del je avtorski članek manualne terapevtke za konje, ki pomaga konjem z gibalnimi težavami in konjem v postopku rehabilitacije po poškodbi
preberi več