Skrivnostni primer meseca: konj z bolečim abdomnom
(22.11.2019) 30 letni toplokrvni konj je bil napoten na kliniko za velike ivali zaradi akutnega abdomna kakne do vae najpomembneje diferencialne diagnoze?
Selda Curtseit DVM MSc PhD MRCVS Clinical Pathologist
KLINIČNA SLIKA IN ANAMNEZA
30 letni toplokrvni konj je bil napoten na kliniko za velike ivali zaradi akutnega abdomna. Na kliničnem pregledu je bil potrjen boleč abdomen kljub protibolečinski terapiji z NSAID ter poviana srčna frekvenca (60/min), pospeeno dihanje (45/min) in čas polnjenja kapilar (CRT) 3 sekunde.
Rektalna temperatura je bila 38°C, ob tem pa z avskultacijo ni bilo sliati nikakrne črevesne peristaltike. Rektalni pregled je potrdil črevesne zanke, napolnjene s plinom.
DODATNE PREISKAVE
Vstavljena je bila nazogastrična sonda, ki je povzročila spontan refluks okoli 25 L tekočine. Z abdominocentezo je bilo izvlečeno veliko rdečkaste tekočine.
Laboratorijske preiskave:
Vrednost hematokrita je bila 60% (referenčne vrednosti 32 52%), posebnosti rezultatov klinične biokemije pa prikazuje tabela 1.
Med diferencialne diagnoze spadajo intoksikacija z atropinom, duodenitis, proksimalni jejunitis, akutni pankreatitis, equine grass sickness, motnje v tankem črevesju, obstrukija, volvuls ali peritonitis.
Glede na rezultate krvnih preiskav in anamneze je v tem primeru bila najbolj verjetna diagnoza peritonitis.
NADALJNJI POTEK
Konju so v obdobju prihodnjih 9 dni vstavljali nazogastrično sondo, ob tem je terapija vključevala NSAID, izmenjajoče spazmolitike in inhibitorje holinesteraze, irokospektralni antibiotik in parenteralno hranjenje.
Sanje konja so spremljali e eno leto. Uspeno se je udeleeval tekem, lastnik prav tako ni opazil ponovnih znakov pankreatitisa ali drugih abdominalnih obolenj.
POVZETEK
Akutni pankreatitis je pri konjih (in vivo) redko diagnosticiran, zaradi česar je dejanska prevalenca najverjetneje podcenjena. Običajno se pankreatitis razvije sekundarno pri drugih gastrointestinalnih, hepatičnih ali endokrinih obolenjih.
Pri konju poznamo različne oblike pankreatitisa glede na klinični potek: akutni, kronični in kronično-aktivni. Predispozicije glede na pasmo, starost ali spol niso dokazane, kljub temu pa se bolezen pogosteje pojavi pri odraslih ivalih in je izjemno redko opisana pri rebetih.
Sprejeta patogeneza je aktivacija pankreasnih encimov, ki vodi v avtodigestijo pankreasnega tkiva. Ta inducira nekrozo acinov in pankreatičnih otočkov z intestinalno mačobno nekrozo in nekrotizirajočin vaskulitisom.
Spročanje pankreasnih encimov stimulira spročanje vnetnih citokinov, zaradi katerih je sprona vnetna kaskada, ki vodi v močno sistemsko vnetno reakcijo (systemic inflammatory response syndrome (SIRS)), multiplo odpoved organov, ok in lahko vodi v smrt pacienta.
Postmortalna diagnoza pankreatitisa pri konju je zahtevna, saj zanjo ne obstajajo specifični testi. Kljub dejstvu, da diagnostični pomen amilaze in lipaze v serumu ali abdominalnem punktatu ni dobro raziskan, v nekaterih primerih pomagata pri potrjevanju diagnoze.
Noben od obeh parametrov namreč ni specifičen za pankreatitis. K rahlemu povianju amilaze in lipaze lahko prispevajo tudi tkivne pokodbe intestinalne mukoze ali ledvičnih tubulov. Večina prizadeti konj pogine ali je evtanazirana, le v redkih primerih je opisana uspena terapija bolezni.