NAVIDEZNA ZBRANOST

(23.01.2017) V prejšnjem prispevku smo si pogledali, kako deluje mehanizem prenosa teže na zadnje noge. Da lahko konj težo prenese na zadnje noge in tako razbremeni sprednje, mora nekoliko spremeniti položaj hrbtenice in s tem svojo držo.

Konj z aktivnimi trebušnimi in ledvenimi mišicami upogne hrbet, s čimer spodvije medenico in tako postavi zadnje noge bolj podse. To jim omogoči, da prevzamejo več teže. Posledica spremenjene drže je tudi spremenjena pozicija vratu in glave. Zbran konj ima čelno linijo nekoliko pred vertikalo, tilnik pa predstavlja najvišjo točko vratu.

Zdaj nam je torej jasno, na kakšen način lahko konj nosi jahača, ne da bi pri tem trpelo njegovo zdravje.

Bistveno vprašanje je, kako teorijo prenesti v prakso, kako konju povedati, naj tovrstno držo sprejme za svojo in mu pokazati, kako naj se giba. Nujno se moramo zavedati, da gre za fizično zelo naporno gibanje, zato moramo koncept zbranosti konju predstaviti postopoma.

Ljudje imamo radi bližnjice in si pogosto želimo hitrih rešitev. Na žalost to velja tudi pri jahanju, saj veliko jahačev od konja zahteva, da bo zbranega gibanja sposoben praktično takoj, ko se nauči odzivati na jahačeva dejstva. Gre za nerealno zahtevo, ki vodi do najrazličnejših patologij in poškodb.

Naslon

Naslon je po mojem mnenju izraz, ki pogosto povzroča veliko zmedo. K naslonu kot končnemu cilju teži večina jahačev. Konj mora biti v naslonu, to velja za glavno vodilo. Vendar pa je potrebno poudariti, da naslon ni enak zbranosti. Beseda naslon načeloma opisuje lahkoten stik jahačeve roke s konjevim gobcem, ki se vzpostavi preko brzde, izraža pa se v položaju čelne linije rahlo pred vertikalo.

Naslon je torej le en element zbranosti in je zaželen in smiselen le, kadar je posledica prenosa teže na zadnje noge. Prevelika osredotočenost na besedo naslon in poenostavljeno razumevanje le tega, vodi v zbiranje konja z napačne strani in k nepravilnim tehnikam jahanja.

Zbiranje – od spredaj ali od zadaj?

Kot vemo, se zbranost začne v hrbtenici, natančneje v ledveno-križničnem sklepu, konča pa se pri položaju glave in vratu. Zbiranje so mora torej začeti pri zadnjem delu konja, končati pa pri sprednjem.

Najprej moramo konja spodbuditi, da aktivno uporablja zadnje noge in nanje prenese več teže, nato pa bo konj položaj glave spremenil sam. Tako se doseže zbranost v pravem pomenu besede. Neizurjenemu očesu pri zbranem konju najprej pade v oko mogočna drža vratu in glave, zato bo to pojmoval kot bistveni del zbranosti.

Neizobražen jahač bo od konja zahteval, da glavo in vrat nosi v določenem položaju. Ker se na glavo in vrat najlažje vpliva z vajetmi, bo jahač z močnim delovanjem rok konja prisilil v določen okvir. Zbiranja se bo lotil od spredaj.

Konji so izjemno dojemljiva bitja in se hitro naučijo, da se pritisku vajeti izognejo, če upognejo vrat, s čimer čelno linijo postavijo blizu vertikale. Konj se takemu položaju hitro privadi in se nosi v navidezni zbranosti. Žal pa bližnjice ne delujejo in doseganje naslona s premočnim delovanjem vajeti vodi v težave.

Posledice zbiranja z napačnega konca

Premočno delovanje vajeti lahko doseže, da konj glavo postavi v določen položaj, vendar pa ne more doseči tega, da konj težo prenese na zadnje noge. Vsak poskus zbiranja konja z vajetmi je neučinkovit. Če konjevo glavo držimo v prisiljenem okvirju, s tem močno obremenimo zgornje mišice vratu (rhomboideus in trapezius), ki postanejo napete in zategnjene.

Dejstvo, da konj aktivno krči te mišice pomeni, da morata biti njuna antagonista, scalenus in longus colli, sproščena. Delovanje mišic je v tem primeru torej obratno kot je pri zbranem konju, saj so mišice zgornje verige napete, spodnje pa sproščene. Premočno delovanje vajeti konju otežuje, da bi dvignil hrbet in noge postavil podse. Mišične težave ne ostajajo lokalizirane, zategnjenost zgornjih mišic vratu se prenaša naprej in vodi do zategnjenih hrbtnih mišic.

Bolečine v hrbtu so redna spremljevalka konj, ki se jih jaha s trdo roko. Bolj kot so mišice napete in zakrčene, težje jih bo konj med gibanjem sprostil in uporabljal pasivno. Zbrano gibanje bo onemogočeno.

Žal pa se težave še ne končajo tukaj. Zategnjen in boleč hrbet vodi v krajšanje koraka, vedenjske težave in sčasoma šepanje. Ker konji načeloma dobro prenašajo bolečino, jih je večina sposobna svoje delo opravljati kljub bolečinam v hrbtu, dokler ne pride do hujših posledic, kot so poškodbe tetiv in degenerativne bolezni sklepov.

Navidezna zbranost vodi v nesproščeno in togo gibanje, konjevi hodi postanejo manj izraziti in manj lahkotni. Zategnjenost in bolečina se izražata pri vsakem koraku.

Rollkur

Hiperfleksija oziroma rollkur je v zadnjem času postala tema mnogih debat v konjeniških krogih. Gre za škodljivo in nasilno tehniko jahanja, ki jo FEI sicer v teoriji prepoveduje, vendar pa je praksa žal drugačna.

Hiperfleksija je ekstremna verzija premočnega delovanja vajeti, saj je konj prisiljen v okvir, kjer ima glavo za vertikalo, v najhujših primerih pa se z gobcem skoraj dotika prsi. Pri tovrstnem gibanju so zgornje mišice vratu izjemno obremenjene, preveč napeta pa je tudi hrbtno-tilna vez.

Prenapetost na tem področju konju onemogoča, da bi noge postavil pod sebe, zato so za konje v hiperfleksiji značilne noge, ki stopajo daleč izpod telesa. Premočno delovanje vajeti pogosto spremljajo tesno zapeti nosniki in neprimerna uporaba pomožnih vajeti, ki konju povzročajo še dodatno neudobje.


Učenje zbranosti je dolgotrajen postopek in konj potrebuje več let, da je dalj časa sposoben zbranega gibanja in pravilnega izvajanja težjih dresunih elementov. Na višjih nivojih (predvsem) dresurnih tekmovanj pogosto videvamo konje, ki so le navidezno zbrani. Žalostno je, da ravno te konji pogosto domov odnesejo najvišja odličja. Bližnjice pri šolanju vrhunskih športnih konj so prepogoste, višji nivoji dresure so zasičeni s konji, ki se gibajo togo in zategnjeno.

Ti konji in jahači so zgled marsikomu, kar vodi v epidemijo nepravilnega jahanja. Naučimo se prepoznati togo gibanje, naučimo se zbranost iskati v celotnem telesu, ne le v položaju glave. Pri ocenjevanju zbranosti se osredotočimo na hrbet, poglejmo, ali ima konj spodvito medenico in ali noge postavlja podse. Naj nas ne zavede ponosna drža vratu in položaj čelne linije.

Naj še enkrat poudarim: če konj dosega zbranost na pravilen način, zaradi aktivnih zadnjih nog, bo spemenjen položaj glave ponudil sam. Če ga moramo v to prisiliti z vlečenjem za vajeti, konj ni zbran in delamo več škode kot koristi. Konju povzročamo nepotrebno bolečino in pripravljamo teren za bodoče patologije.

Zbrano gibanje je izraz konjeve volje do učenja in dobre komunikacije med njim in jahačem. Gre za fizično in mentalno naporen proces, zato naj nas pri zbiranju konja vedno vodi potrpežljivost in razumevanje. Predvsem se moramo zavedati, da bližnjice tu ne delujejo. Zbranega gibanja se konj uči več let, saj toliko časa traja, da razvije potrebno fizično moč. Kako se lotimo učenja zbranega gibanja in na kaj moramo biti pri tem pozorni, si bomo pogledali v naslednjem prispevku.

Če na hitro povzamemo premočno delovanje vajeti:

  1. Premočno delovanje vajeti povzroči napetost v zgornjih mišicah vratu in hrbtno-tilni vezi
  2. Napetost se prenese na celotno zgornjo verigo mišic
  3. Mišice spodnje verige ne morejo upogniti hrbtenice
  4. Zbrano gibanje je onemogočeno, večina teže ostaja na sprednjih nogah


Kako prepoznati navidezno zbranost:

  • čelna linija je za vertikalo
  • medenica ni spodvita, zadnje noge ne stopajo pod telo
  • konj se giblje togo, hodi niso izraziti (še posebej očitno v koraku)
  • napeta drža repa
  • najvišja točka vratu ni zatilje, temveč sklep med drugim in tretjim vratnim vretencem, linija vratu je »prelomljena«


Katja Porenta EEBW


Sorodni članki

Virtualna Irska veterinarska konferenca - konji 2020

Virtualna Irska veterinarska konferenca - konji 2020

Irsko združenje veterinarjev za kopitarje vabijo k udeležbi na virtualnem kongresu, ki se bo odvijal 6. in 7. novembra 2020
preberi več

Slika 2: povečan lumen maternice z veliko tekočine, debrisom in cističnimi strukturami; Vir slike: LABOKLIN

Skrivnostni primer meseca: nepričakovani izvidi materničnega izpirka kobile.

V tokratnem skrivnostnem kliničnem primeru vam Laboklin predstavlja 24 letno kobilo z dolgotrajnimi težavami z neplodnostjo
preberi več

Slika 1: neobičanja drža; Vir slike: LABOKLIN

Skrivnostni primer meseca: laminitis pri kasaču – kaj se skriva v ozadju?

Laboklin vam predstavlja 10 letnega kasača po imenu Wallach, ki je v preteklih 24 urah kazal odpor do gibanja, togost in oslabelost
preberi več

Laboklin; Vir slike: LABOKLIN

Skrivnostni primer meseca: konj z bolečim abdomnom

30 letni toplokrvni konj je bil napoten na kliniko za velike živali zaradi akutnega abdomna – kakšne do vaše najpomembnejše diferencialne diagnoze?
preberi več

Vzorci urina, zbrani v času hospitalizacije (dan 0, 1, 3, 5 in 8). Dobro je vidno postopno razbarvanje rdeče rjavega pigmenta vse do običajne obarvanosti urina. ; Vir slike: LABOKLIN

Obolenje pri čistokrvnem španskem konju

Kakšna je vaša interpretacija hematoloških rezultatov?
preberi več

Slika 1. Slika abdominalnega ultrazvočnega pregleda: povečana jetra z zaobljenimi robovi in dilatiranimi žolčevodi.; Vir slike: LABOKLIN

Anglo-arabski karstrat s kožnimi spremembami

Laboklin vam predstavlja nov skrivnostni klinični primer za mesec februar 2019, kjer ste vabljeni k ugibanju in postavljanju diagnoze!
preberi več

Obolenje pri čistokrvnem španskem konju; Vir slike: LABOKLIN

Obolenje pri čistokrvnem španskem konju

Laboklin vam predstavlja nov skrivnostni klinični primer, kjer ste vabljeni k ugibanju in postavljanju diagnoze!
preberi več

Profesionalna nadomestna mati za osirotela žrebeta

Profesionalna nadomestna mati za osirotela žrebeta

Ko kobila svoje naloge matere ne zmore več izpolnjevati ali žrebiček postane sirota je takšna situacija urgentna za mnoge rejce. Pogosto poskušajo uporabiti drugo kobilo za namen nadomestne matere
preberi več