Duikova gnojila tudi proti ličinkam parazitov
(11.10.2012) Ne le, da se s smiselno doziranim gnojenjem povrin poveča preskrba z minerali, sočasno se lahko tudi vpliva na prenos črevesnih zajedalcev.
Konji na pašniku
Paniki predstavljajo za mnoge konje najpomembneji vir krme skozi večji del leta. S panjo pokrijejo prehranske potrebe po energiji in beljakovinah, prav tako pa dobijo konji na ta način v telo tudi ivljenjsko pomembne minerale in mikroelemente. Ta preskrba seveda deluje le v primeru, da so tudi rastline zadostno preskrbljene z vsemi potrebnimi minerali. Zaradi tega je uravnoteeno gnojenje panikov za konje posebej pomembno.
Za določanje osnovnih potreb panikov po fosforju, kaliju, magneziju in apnu je priporočljivo, da se najmanj vsaka tri leta pregleda vzorec tal. Z rezultati analize se pridobijo smernice za gnojenje in dodajanje omenjenih hranil v priernih razmerjih.
Izmed duičnih gnojil se je za gnojenje konjskih panikov kot najprimerneji izkazal apneni duik, saj deluje počasi in enakomerno. Z njim se predvsem podpira rast listnatih nizkih trav, ki zagotavljajo gost in odporen travnik ter na ta način omogočajo bolj čvrsto podlago za hojo ivali.
Visoka vsebnost aktivnega apna povzroča kosmičenje glinenih delcev v povrinski plasti tal ter tako omogoča manjo zbitost podlage in bolje prehajanje deevnice v spodnje sloje. Zaradi tega se podlaga po deevju hitro osui in ponovno postane laje prehodna.
e od ekdaj se apneni duik koristno uporablja na konjskih panikih, vendar predvsem zaradi stranskega, proti parazitarnega učinka. V kratkem reaktivnem času, ko se nahaja na povrini panika, uniči tevilne ličinke črevesnih zajedalcev, ki so zmeraj prisotne na panikih ter bi brez teav preivele tudi huje zime.
Ne le na teh, vendar pa predvsem na konjskih panikih, kjer se blato ivali navadno ne pobira ampak se ga porazeli po povrini, se priporoča uporaba apnenega duika za gnojenje. Idealni letni čas za posutje panika je v zgodnji pomladi, v času cvetenja forzicije (marec in april). Uporabljajo se količine med 300 in 400 kg gnojila porazdeljenega po hektarju osuene trave. V tem letnem času se prebujajo in postajajo aktivne tudi ličinke, ki so zaradi tega e posebej občutljive na delovanje apnenega duika.
Do ponovnega prigona ivali je zaradi varnosti potrebno počakati tri do tiri tedne, po tem času se na povrini ne smejo več videti ostanki gnojila.
Anke Klabunde, aid.de