Hitridiomikoza je dosegla Madagaskar
(06.05.2015) Konec letonjega februarja je bila za dvoivke usodna gliva, Batrachochytrium dendrobatidis, prvič dokazana tudi na Madagaskarju. Epidemija je tako dosegla pomembno področje biotske raznovrstnosti, saj na otoku v Indijskem oceanu ivi okoli 290 različnih vrst dvoivk.
Ob tem se predvideva, da se na otoku nahaja e okoli 200 vrst ab, ki do sedaj niso bile opisane. Mednarodna skupina raziskovalcev je tako predloila plan nujnih ukrepov. V plan sočasno z monitoriranjem irjenja povzročiteljev predvideva tudi postavitev vzrejalič za dvoivke in razvoj probiotičnih terapij, kar so strokovnjaki zapisali v strokovni reviji Scientific Reports, ki je publikacija odprtega tipa za začito okolja.
Rdečeoka drevesna žabica iz Nacionalnega parka Ranomafana na jugovzhodnem delu Madagaskarja. Pri tej vrsti je že bila potrjena hitridiomikoza.
Celotna skupina dvoivk je trenutno v nevarnosti zaradi svetovne pandemije, ki povzroča njihove hitre pogine. Kljub dejstvu, da je izguba ivljenjskega prostora, ki jo povzroča človek. e zmeraj najpomembneja gronja za populacije dvoivk pa začita ivljenjskega prostora med tem ne predstavlja več garancije za njihovo preivetje.
Vneene infekcijske bolezni so dandanes dokazane tudi e v najbolj odmaknjenih biotopih. Najbolj uničujoča trenutno poznana bolezen dvoivk je tako imenovana hitridiomikoza, ki jo povzroča smrtonosna gliva Batrachochytrium dendrobatidis. Gliva prizadene koo, ki je dvoivkam posebej pomemben organ, saj dihajo tudi preko nje. Zaradi njene pokodbe je izginilo e kar nekaj vrst, predvsem iz srednje Amerike, kjer je tevilo kar dveh tretjin vrst ab iz rodu Atelopus e drastično upadlo na vseh svojih ivljenjskih območjih. B. Dendrobatidis je bil dokazan e pri več kot 500 vrstah dvoivk, od katerih so se populacije dvestotih e močno zmanjale. Iz tega razloga je povzročitelj po vsem svetu razglaen kot eden največjih nevarnosti za ohranitev raznolikosti ivalskih vrst.
Tudi pri vrsti Platypelis pollicaris iz parka Ranomafana je bila dokazana hitridiomikoza
Do sedaj so nekateri otoki, kot je Madagaskar veljali za neprizadete. Pri zadnjih pregledih med letoma 2005 in 2010 namreč tukaj povzročitelj ni bil dokazan. Ocena najaktualnejih testiranj pa je sedaj pokazala, da povzročitelj ogroa tudi madagaskarske dvoivke. Novice so izjemno alostne, saj je ogroen tudi otok, ki ga naseljuje ogromno posebnih vrst dvoivk. Tukaj namreč ivi več sto vrst, ob tem pa je zaskrbljujoče predvsem e, da je povzročitelj prisoten tudi na tako odmaknjenem otoku, kar pomeni, da se lahko in se bo raziril povsod.
Za aktualno tudijo je ekipa raziskovalcev od leta 2005 zbrala vzorce z več kot 4000 dvoivk iz 50 lokacij po Madagaskarju. tirje vzorci ab Mantidactylus sp. iz leta 2010 in vzorec abe Ptychadena mascareniensis iz leta 2011 so bili pozitivni. V letih 2013 in 2014 je povzročitelj e bil registriran v tirih različnih regijah otoka. Član strokovne ekipe, prof. dr. Miguel Vences pove: Gliva je bila dokazana pri vseh tirih druinah avtohtonih madagaskarskih ab, kar kae na povzročiteljev potencial za infekcijo ekoloko raznolikih vrst. Ugotovitev je okantna! Raziskava kae tudi, da obolevajo predvsem dvoivke iz srednjih in visokih leg, kar sovpada tudi z ugotovitvami z drugih delov sveta, da se pogini zaradi hitridiomikoze pojavljajo predvsem v gorskih področjih.
Kako se je povzročitelj lahko pojavil v izjemno odmaknjenih predelih otoka, za raziskovalce e zmeraj predstavlja uganko. Trenutno upajo, da v teh primerih gre za avtohton, predhodno e neodkrit sev povzročitelja, ki pa je na območju prisoten e dalj časa in ni bil ugotovljen zaradi nezadostnih količin odvzetih vzorcev. V taknem primeru bi lahko dvoivke, ki naseljujejo Madagaskar, razvile tudi določeno odpornost. Ta pa bi seveda morala biti potrjena z dodatnimi preiskavami. Druga monost je namreč vnos povzročitelja preko rakov, azijskih ab, ptic selivk ali ljudi.
Na srečo na Madagaskarju zaenkrat e ni prilo do obsenih poginov. Prav tako se gliva različno hitro iri, zaradi tega strokovnjaki sklepajo na morebitne različne seve. Prav zaradi tega poudarjajo pomembnost izolacije povzročitelja in genetskih analiz, ki pa zaenkrat e niso bile uspene. Potrebno bo tudi nadaljevati monitoring na celotnem ozemlju z namenom opazovanja irjenja pojavnosti bolezni. Znanstveniki predlagajo namensko vzrejo ključnih vrst dvoivk v dodatnih vzrejnih postajah, od koder bi v naravo lahko dodatno naseljevali dovolj ivali v primerih resnejih izbruhov bolezni in posledičnih poginov.
Upamo tudi na zatiranje rasti B. Dendrobatidis s pomočjo konih bakterij, dodaja Miguel Vences, Te bi lahko v prihodnosti morda sluile kor neke vrste probiotična kona mazila. Avtorji nedavno objavljenega članka ob tem poudarjajo tudi, da bi lahko infekcijski potencial znievala tudi visoka mikrobioloka raznolikost v lokalnih vodah. Z izbruhom hitridiomikoze na Madagaskarju bi lahko po pričevanju organizacije ASA (Amphibian Survival Alliance) lahko postalo ogroenih dodatnih 7 odstotkov vrst dvoivk na svetu. Izginjanje madagaskarskih dvoivk se ne dotakne le herpetologov in raziskovalcev ab, to bi predstavljajo gromozanske izgube za ves svet, pove dr. Franco Andreone, soavtor in član svetovne organizacije za začito narave IUCN. V prihajajočih mesecih bodo zaradi novih ugotovitev strokovnjaki v sodelovanju z lokalnimi oblastmi izdelali načrt za nujne primere, ki bo preprečil črni scenarij.
Tilo Arnhold
Publikacija:
Molly C. Bletz, Gonçalo M. Rosa, Franco Andreone , Elodie A. Courtois, Dirk S. Schmeller, Nirhy H. C. Rabibisoa, Falitiana C. E. Rabemananjara, Liliane Raharivololoniaina, Miguel Vences, Ché Weldon, Devin Edmonds, Christopher J. Raxworthy, Reid N. Harris, Matthew C. Fisher, Angelica Crottini (2015): Widespread presence of the pathogenic fungus Batrachochytrium dendrobatidis in wild amphibian communities in Madagascar. Sci. Rep. 5, 8633; DOI:10.1038/srep08633
http://nature.com/articles/doi:10.1038/srep08633
http://dx.doi.org/10.1038/srep08633